|
2016 - glava
agrarna izbjeglica
dragutin
U
2022 - 1956 = 66
* * * = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
* * *
= = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = 2016.g., NASLOVI DATOTEKA:
20160105_Telegram_Alic_Huda_jama_KRITIKA.docm 20160213_MACELJ_ZAHVALNICA.jpg 20160705-03 Velenje Pod Kozeljem poletje.jpg 20160809_REPORTER_STA_izkop_Huda_Jama_in_odvoz_v_Dobravo.docm 20160817_FB_Peteh_Bohovo.docm 20160930_HZK-7_kongres.docm ( Hrvatski 7. Žrtvoslovni Kongres u Varaždinu 2016.g. ) 20161005_FB_Huda_Jama_Radman_Marina_mati_in_nerojen_otrok.docm 20161023__Kamenjar_Lucic_Ivo_Huda_Jama_i_zrtve_Kozelj_Velenje_slike.docm 20161024-04 Velenje Pod Kozeljem ekshumacija.jpg 20161024-07 Velenje Pod Kozeljem ekshumacija.jpg 20161024a Zgank 1909-2004 Zupan Velenje spomenik.jpg 20161031-01__Sostanj_Gorice_Si_Sveti_Slivar__Gorice_10_grobisc-Sostanjsko_jezero_koliko_cloveskih_tupel_je_potopljeno_v_jezeru.jpg 20161031-06_Sostanj_Gorica_Si_Sveti_Slivar.jpg 20161031-12_Velenje_Pod_Kozeljem_Si_Sveti.jpg 20161031-13__Velenje_Pod_Kozeljem_IMAJO-RES-VSI-PRAVICO-DO-GROBA-SI_SVETI_dragutin.jpg 20161104_E-novice_Dobrava_pokop_zrtev_iz_Hude_Jame.docm 20161109-11__Velenje_Kozelj_kako_zgleda_podrocje ekshumiranju_51_zrtev_po_6-letih.jpg 201612__Dopis_Pavle_Cas_dec.2016___OBJAVE_medijih_radio.docm 20161202__Odgovor_Dezman_2016___kako-ravnati-DNK-pokopati-zrtve.docm 20161202__Odgovor_Ferenc_2.12.2016___moznost-preverjanja_DNK-Kozelj-51-zrtev-Maribor-pokopalisce.docm 20161204__Pavla_Cas_2016_Cas-@-Pavla__8-zrtev__1-Franc-Skaza_2-fa.Zizek_3-ing-Cucek_4-Koranda-ml_5-Ivan-Zajc_6-Karl-Dobovicnik_7-Franc-Cas_8-go.dr.Simoniti.docm 20161204__Reporter_Ferenc_SD_ni_bila_zainresirana_za_zrtve_FORUM.docm 20161205__Odgovor_Dezmanu_5.12.3016__ID-233-(Gorica 4)__dogovor-sodelovanje.docm 20161208__FB_Kovac_Franc_GROZNJE.docm 20161208_FB_20090511_Podpohorc_Bistrica_GROZNJE.jpg 20161208_FB_20090511_Podpohorc_Bistrica_ZGROZNJE_za_sliko_Impol_Spomenik.jpg 20161208_FB_20090511_Podpohorc_said_GROZNJE.jpg 20161208_FB_20090511_Zzapis__Podpohorc_kontakt.docm 20161212__Odgovor_ge_Cas_13.12.2016__dogovor-za-objave-v-medijih___GROBISCE-PODKRAJ.docm x = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
20160105_Telegram_Alic_Huda_jama_KRITIKA.docm 2016-01-05 TELEGRAM
Komentar: Na Balkanu su svi žrtve neke nesreće šeretske povijesti Bismo li uvažavanjem tuđe nesreće izgubili titulu najveće žrtve?
ZADNJA IZMJENA: Jan 5, 2016 Stringer/PIXSELL
Pred Božić je u Ljubljani, pod mojim prozorom, završeno snimanje igranog filma “Rudar”, snimanog po motivima životne priče Mehmedalije Alića, rudara rodom iz Srebrenice, u čiji se život naguralo priča za nekoliko života. Mehmedalija je u srebreničkom genocidu izgubio oba brata, brojne članove obitelji i prijatelje, dok je sam bio izbrisan u Sloveniji i prisiljen osigurati preživljavanje svoje obitelji mukotrpnim radom na crno u Njemačkoj, da bi nakon svega kao rudarski stručnjak završio u Barbarinom rovu, u koji su partizani nakon rata pobacali žrtve svoje krvave osvete. U Barbarinom rovu ili Hudoj jami Mehmedalija će iskopavati kosti nečije braće i sestara, majki i očeva , baki i djedova, dok će čekati da u Srebrenici netko drugi pronađe i iskopa kosti njegova gluhonijemog brata Sejdalije. U desetljećima skrivenim kostima on će prepoznati svoje nestale i nesahranjene pa će u rovu ostati i kad prođu izborne kampanje i kad se profesionalni borci za istinu o Drugom svjetskom ratu i Antigoninu pravdu vrate svojim toplim domovima.
Povezanost u tragediji On će, izbrisan baš od tih i takvih malodušnih ljudi, ostati kopati i kad još jednom ponestane političke volje i sredstava da se dovrši nikad dovršen posao, kad se ugase mikrofoni i kamere, kad dakle ponestane razloga zbog kojih se slovenska politika, a s njom i slovenska javnost, bavi Barbarinim rovom i poslijeratnim ubojstvima, i kad jedino što još može nekog zadržati pod zemljom bude neproračunato suosjećanje s ljudima koji već sedamdeset godina čekaju da sahrane svoje bližnje. Mehmedalija će i onda, kad se jedva bude našao netko da mu donese sendvič i kalorifer, nastaviti u Barbarinom rovu iskopavati svoje, srebreničke kosti. On će kopati svjestan da kopa za ljude poput sebe, prisiljene živjeti u vječnoj potrazi za svojim nestalima. Njegovo poistovjećivanje s rodbinom žrtava Hude jame možda je naizgled logična posljedica Mehmedalijine životne priče, ali ta logika na ovim našim prostorima rijetko važi jer malotko je tu u stanju osjetiti tuđu bol.
Mehmedalija Alić Flickr
Rijetki su, prerijetki, kao Mehmedalija sposobni u tuđoj tragediji prepoznati svoju i zato mi nismo sposobni prihvatiti jednostavnu činjenicu da na Balkanu nema gotovo nikoga tko nije na ovaj ili onaj način žrtva barem jedne od bezbrojnih tragedija kojima nas je počastila naša šeretska povijest, i da smo, bez obzira na vjeru, nacionalnost ili političko opredjeljenje, svojim naslijeđenim ili životom stečenim traumama nerazdvojno povezani. A upravo zbog te naše nemogućnosti vidjeti drugog i u drugome sebe događaju nam se i ponavljaju svi naši Barbarini rovovi, izbrisi i Srebrenice. Ponekad se čini da se zapravo odbijamo razumjeti, kao da se bojimo da bismo uvažavanjem tuđe nesreće izgubili svoje ekskluzivno pravo na titulu jedine ili barem najveće žrtve. Nitko zato nikom ne priznaje njegovu bol, jer što je njegova u usporedbi s mojom. Što je Srebrenica u odnosu na poslijeratna ubojstva? Mnoge u Sloveniji čut ćete da tako govore svake godine 11. srpnja, a isti će se zapitati i što je jedan birokratski zločin poput izbrisa u odnosu na masovna ubijanja nevinih.
Čija je bol veća? Druga će im strana spremno uzvraćati pitanjem: što su poslijeratna ubojstva u odnosu na nacističke zločine i kolaboraciju? Što su zločini propalog komunističkog sistema u odnosu na one počinjene u ovoj našoj demokraciji? Slična se pitanja mogu čuti od Vardara pa do Triglava, gdje većina ljudi ostaje slijepa za sve osim za sebe same. Što su Ahmići u odnosu na Vukovar? Što je Vukovar u odnosu na Jasenovac? Što je Jasenovac u odnosu na Srebrenicu? Što je Srebrenica u odnosu na petsto godina turske okupacije? I tako u beskraj i još dalje. Zbog tih je pitanja tako važna priča o Mehmedaliji Aliću. Zbog njih je važno da je prije godinu i pol dana u Sloveniji izašla knjiga “Nihče” (Nitko), Mehmedalijina autobiografija koju mu je pomogao napisati jedan od najboljih slovenskih novinara Boštjan Videmšek, knjiga u kojoj su sve naše podjele svedene na onu jedinu dopustivu, na podjelu između čovječnosti i nečovječnosti.
Sasvim iskreno pitanje I važno je da je Hanna Slak, slovenska redateljica poljskoga roda koja već godinama živi u Berlinu (Hanna je autorica dva uspjela cjelovečernja filma, “Slijepa pjega” i “Tea”, a prije dvije godine je za dokumentarni kratki film “Laborat” koji je napravila sa svojim mužem, francuskim režiserom Guillaumeom Cailleauom, osvojila Srebrnog lava na Berlinaleu), odlučila po Mehmedalijinoj priči snimiti film, da je film napokon i snimljen i da ćemo ga uskoro moći vidjeti. Sreo sam prije neki dan u gradu Borisa Cavazzu koji u filmu glumi jednu od sporednih uloga i pitao ga kako je bilo na snimanju i što kaže njegov osjećaj, kakav će film “Rudar biti”. Uobičajeno je to zapitkivanje između filmaša, iz uljudnosti ili iz navike (a neki priželjkuju čuti i kako su im kolege da bog sačuvaj i njihovi projekti promašeni, jer čudesna je taština nas, umjetnika). Ali moje je pitanje Borisu bilo iskrenije nego ikad, željan sam bio čuti nešto pozitivno, iako dobro znam da je varljiv osjećaj koji glumac, režiser ili bilo tko iz ekipe ponese sa snimanja i da mu se ne može vjerovati. Mnogo me puta taj osjećaj prevario, bezbroj je filmova promašilo predviđanja ljudi koji su ga snimali, ali ovaj se put zaista nadam da se Boris ne vara kada kaže da će film biti dobar, da je Leon Lučev, koji u filmu glumi glavnu ulogu, izvrstan, kako se vidi da se Hanna za film pripremala pet godina, da je njezin njemački direktor fotografije onako njemački pedantan, i da bi sve to moralo uroditi jednim velikim filmom.
Previše je meni Mehmedalijina priča važna da bi to bio tek još jedan slovenski film.
(Tekst je objavljen u tiskanom izdanju Telegrama 31. prosinca 2015.)
* * * * * *
NEKI O OVIM „TUĐIM“ MISLIMA MISLE OSJETLJIVIJE I DRUKČIJE OD OVOG AUTORA - OPASKE Njegovo poistovjećivanje s rodbinom žrtava Hude jame možda je naizgled logična posljedica Mehmedalijine životne priče, ali ta logika na ovim našim prostorima rijetko važi jer malotko je tu u stanju osjetiti tuđu bol. Rijetki su, prerijetki, kao Mehmedalija sposobni u tuđoj tragediji prepoznati svoju i zato mi nismo sposobni prihvatiti jednostavnu činjenicu da na Balkanu nema gotovo nikoga tko nije na ovaj ili onaj način žrtva barem jedne od bezbrojnih tragedija kojima nas je počastila naša šeretska povijest, i da smo, bez obzira na vjeru, nacionalnost ili političko opredjeljenje, svojim naslijeđenim ili životom stečenim traumama nerazdvojno povezani. A upravo zbog te naše nemogućnosti vidjeti drugog i u drugome sebe događaju nam se i ponavljaju svi naši Barbarini rovovi, izbrisi i Srebrenice. Ponekad se čini da se zapravo odbijamo razumjeti, kao da se bojimo da bismo uvažavanjem tuđe nesreće izgubili svoje ekskluzivno pravo na titulu jedine ili barem najveće žrtve. Nitko zato nikom ne priznaje njegovu bol, jer što je njegova u usporedbi s mojom. Što je Srebrenica u odnosu na poslijeratna ubojstva? Mnoge u Sloveniji čut ćete da tako govore svake godine 11. srpnja, a isti će se zapitati i što je jedan birokratski zločin poput izbrisa u odnosu na masovna ubijanja nevinih. Čija je bol veća?Druga će im strana spremno uzvraćati pitanjem: što su poslijeratna ubojstva u odnosu na nacističke zločine i kolaboraciju? Što su zločini propalog komunističkog sistema u odnosu na one počinjene u ovoj našoj demokraciji? Slična se pitanja mogu čuti od Vardara pa do Triglava, gdje većina ljudi ostaje slijepa za sve osim za sebe same. Što su Ahmići u odnosu na Vukovar? Što je Vukovar u odnosu na Jasenovac? Što je Jasenovac u odnosu na Srebrenicu? Što je Srebrenica u odnosu na petsto godina turske okupacije? I tako u beskraj i još dalje. Zbog tih je pitanja tako važna priča o Mehmedaliji Aliću. Zbog njih je važno da je prije godinu i pol dana u Sloveniji izašla knjiga “Nihče” (Nitko), Mehmedalijina autobiografija koju mu je pomogao napisati jedan od najboljih slovenskih novinara Boštjan Videmšek, knjiga u kojoj su sve naše podjele svedene na onu jedinu dopustivu, na podjelu između čovječnosti i nečovječnosti.
KOMENTAR: JAVOR NOVAK Da je Telegram smeće od novina to se zna, ali ovakav udbaško kosovski uradak ili nešto slično njemu još nisam vidio. Kao svaka kontraobavještajna služba tražili su i nakon duge potrage pronašli put kojim će izrelativizirati strahotu Hude Jame stapajući ju u sve drugo. Iako je to bilo za očekivati od zločinaca, ipak me iznenadila
perfidija kojom je to učinjeno. "Što su zločini propalog komunističkog sistema u odnosu na one počinjene u ovoj našoj demokraciji?" To bi oni htjeli reći: sve je to isto - mi smo činili zločine vi ste činili zločine.
20160213_MACELJ_ZAHVALNICA.jpg
20160705-03 Velenje Pod Kozeljem poletje.jpg Tam v središčo se vidi začasna »mini« tablica na količku kajtu tu je pokopanih 59 žrtev
20160809_REPORTER_STA_izkop_Huda_Jama_in_odvoz_v_Dobravo.docm 2016-08-10 REPORTER Začenja se izkop in pokop posmrtnih ostankov iz Hude jameV teh dneh se bo začel izkop posmrtnih ostankov iz jaška ena na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami. Nato bodo posmrtne ostanke prenesli in jih pokopali v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Izkop, prenos, pokop in dokončna ureditev so predvideni v 17 mesecih od začetka in bodo predvidoma zaključeni do konca prihodnjega leta. 9. avgust 2016, ob 15:41 (posodobljeno: 9. avgust 2016, ob 15:41) Tekst: STA | Foto: Primož Lavre
V okviru del bodo sprva prenesli posmrtne ostanke iz kostnice v rudniku in jih pokopali na območju Spominskega parka Dobrava, nato bodo izkopali posmrtne ostanke iz jaška ena, jih začasno shranili v začasno kostnico v Barbara rovu v Hudi jami. Nato bodo potekale antropološke in arheološke analize pod nadzorom Inštituta za sodno medicino, sledi pokop v pokopno polje na območju Spominskega parka Dobrava. Ko bo to končano, je načrtovana ureditev pokopnega polja, priprava poročila o izvedbi in ugotovitve analiz ter ureditev območja rudnika po opravljenih delih, navaja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svoji spletni strani. Za dokončno ureditev vojnega grobišča je omenjeno ministrstvo zagotovilo 800.000 evrov brez DDV. Do sedaj - od odkritja 2009 do danes - je ministrstvo za odkrivanje vojnega grobišča, za rudarski projekt, ureditev začasne kostnice, napeljavo električne energije in prezračevanja, ureditev rudnika ter redna vzdrževalna dela namenilo dobrih 578.000 evrov. Na ministrstvu so zadovoljni, da so vsi postopki v fazi, ko lahko "pričnemo s pokopom žrtev in jim zagotovimo dostojen in spoštljiv kraj počitka". S tem se bo po njihovih navedbah zaključilo aktivno urejanje zelo občutljivega področja slovenske zgodovine. Tako bo izpolnjena odgovornost države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop vseh žrtev vojne in povojnih pobojev. "S številnimi majhnimi koraki na poti do tega cilja je bil prav v zadnjih letih dosežen velik napredek," ocenjujejo. Pri pripravi potrebnih pravnih podlag in dokumentov, ki so omogočili začetek dokončne ureditve vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami ter zagotovili primeren, dostojen in spoštljiv pokop žrtev, so sodelovali in se usklajevali strokovnjaki z različnih področij, prav tako je potekalo aktivno usklajevanje dela državnih organov, vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, organov lokalne samouprave ter drugih organizacij. V postopkih je sodeloval urad predsednika republike, s komisijo pa se je večkrat srečal tudi predsednik republike Borut Pahor.
Komentarji Alojz Strancar nič ne verjamem tem boljševikom Marta Gašperšič jaz tudi ne
Oto Praprotnik Če so lahko ruskim vojakom postavili spomenik v Ljubljani naj še pa imajo slovenske in srbske kosti ali pa se jih morilci bojijo.
Sramotno je, da se najprej ne razišče, koliko žrtev je sploh v rudniku. Slepomiši politika in ministrstvo, ko ne razmišljajo, da je ta rudarski rov v Hudi jami samo manjši del storjenega zločina. Pečovnik so malo pobrskali v zemljo nato pa so pospravili stroje in odšli. Kje imate pamet ? Dalje bom vprašal, če mislite da ste FEJST pametni, povejte kako pa bo z jamami v Kočevskem Rogu, kako boste praznili "LUKNJO" v Hrastniku "Stari šaht", kjer je nekaj tisoč žrtev. Kdor nima sistema nima niti pamet, plačujemo pa kar si nekateri izmislijo da so vse proučili in da je dovolj da nam zadostijo našim očitkom. Izvedite LUSTRACIJO trupla pa pustite pri miru tam kot so, naj še naprej mirujejo kjer so. Kako da vam nič ne gredo v nos žrtve v Gornjem Doliču, Žančane, Šoštanj, Dobrava in še najmanj tisoč morišč v Deželici !? To je vprašanje in ne površno samozadovoljivo početje zaradi miru in nam v tolažbo.
20160817_FB_Peteh_Bohovo.docm Milena Peteh v DRUŠTVO HUDA JAMA
- dragutin: DRUŠTVO HUDA JAMA ??? - ne sramotite pokojnega Franca Permeta !!!
A največje povojno morišče v Evropi so odkrili že leta 1999(?), ko so čez Tezenski gozd gradili avtocesto. Ko so preiskovalci sondirali protitankovski jarek v tamkajšnjem gozdu, so samo na 70 metrih izkopali kar 1.179 trupel, kar pomeni, da so bili umorjeni v jarek nametani v več plasteh. Posmrtne ostanke je sicer mogoče najti nekje na globini metra in pol pod zemljo pa tja do okoli dva metra in pol. S sondiranjem so nadalje ugotovili, da je jarek vsaj v dolžino 930 metrov napolnjen z žrtvami, kar bi po matematičnem izračunu pomenilo okoli 15.000 žrtev. To so dejansko gromozanske številke, a kot kaže, da je število žrtev na Teznem veliko večje od prvih ocen, ko se je govorilo “samo” o 15.000 žrtvah, neuradne številke so šle celo do neverjetnih 50.000 žrtev! Protitankovski jarek je sicer bil izkopan skozi Tezenski gozd med Dravo in cesto Celje-Maribor, dolg pa je bil približno tri kilometre in pol. V tezenskem protitankovskem jarku, je (dokazano) končalo daleč največ Hrvatov (gre dejansko za največje morišče Hrvatov pobitih ob koncu druge svetovne vojne – to so bili pripadniki hrvaških oboroženih sil, ki so se poleti 1945 pred komunističnimi silami umaknili iz Hrvaške v Avstrijo. Od tam pa so jih britanske okupacijske oblasti vrnile v Jugoslavijo), preiskovalci pa domnevajo, da so komunisti noter pometali tudi črnogorske in srbske četnike, zagotovo pa tudi kar nekaj slovenskih in še kakšnih drugih žrtev komunizma. Prav tako so prepričani, da povojna komunistična oblast tukaj ni ubijala le vojaških oseb, pač pa tudi otroke in ženske… Izkopavanje posmrtnih ostankov se je leta 1999 ustavilo zaradi interesa Darsa, da preko tega nesrečnega ozemlja čim prej spelje traso avtoceste, v tistem času pa ni bilo niti politične volje, da bi se preiskala celotna širina omenjenega jarka. No, nesrečniki, ki so jih izkopali iz protitankovskega jarka, so vsaj dobili svoje obeležje, oni, ki bodo za večno ležali pod avtocesto, ga ne bodo nikoli. Obeležje globoko v Tezenskem gozdu, kakšen kilometer iz stare ceste proti Miklavžu, predstavlja votel kovinski stožec, na katerem je navedeno število 1179 s pripisom, da gre za po vojni usmrčene žrtve, torej gre za morišče in ne za grobišče, kakor sicer slovenski mainstream mediji opisujejo kraje povojnih masovnih eksekucij.
POLITIKIS Komu zvoni v Tezenskem gozdu pri Mariboru, na prizorišču največjega povojnega morišča v Evropi?Objavil Uredništvo 16. 08. 2016 pod kategorijo DRUŽBA, FOKUS, POLITIKA, SLOVENIJA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom Piše: mag. Dejan Kaloh
Točno pred 9 leti, avgusta 2007, so se preiskovalci pod vodstvom zgodovinarja Mitje Ferenca drugič (pa tudi zadnjič!) vrnili – dobesedno – na kraj največjega množičnega zločina po koncu 2. svetovne vojne v Evropi, v Tezenski gozd pri Mariboru. “V tem primeru gre zagotovo za enega največjih, če ne celo največje povojno grobišče v Evropi“, je takrat na Teznem pri Mariboru povedal vodja preiskave Ferenc.
A največje povojno morišče v Evropi so odkrili že leta 1999, ko so čez Tezenski gozd gradili avtocesto. Ko so preiskovalci sondirali protitankovski jarek v tamkajšnjem gozdu, so samo na 70 metrih izkopali kar 1.179 trupel, kar pomeni, da so bili umorjeni v jarek nametani v več plasteh. Posmrtne ostanke je sicer mogoče najti nekje na globini metra in pol pod zemljo pa tja do okoli dva metra in pol. S sondiranjem so nadalje ugotovili, da je jarek vsaj v dolžino 930 metrov napolnjen z žrtvami, kar bi po matematičnem izračunu pomenilo okoli 15.000 žrtev. To so dejansko gromozanske številke, a kot kaže, da je število žrtev na Teznem veliko večje od prvih ocen, ko se je govorilo “samo” o 15.000 žrtvah, neuradne številke so šle celo do neverjetnih 50.000 žrtev! Protitankovski jarek je sicer bil izkopan skozi Tezenski gozd med Dravo in cesto Celje-Maribor, dolg pa je bil približno tri kilometre in pol. V tezenskem protitankovskem jarku, je (dokazano) končalo daleč največ Hrvatov (gre dejansko za največje morišče Hrvatov pobitih ob koncu druge svetovne vojne – to so bili pripadniki hrvaških oboroženih sil, ki so se poleti 1945 pred komunističnimi silami umaknili iz Hrvaške v Avstrijo. Od tam pa so jih britanske okupacijske oblasti vrnile v Jugoslavijo), preiskovalci pa domnevajo, da so komunisti noter pometali tudi črnogorske in srbske četnike, zagotovo pa tudi kar nekaj slovenskih in še kakšnih drugih žrtev komunizma. Prav tako so prepričani, da povojna komunistična oblast tukaj ni ubijala le vojaških oseb, pač pa tudi otroke in ženske… Izkopavanje posmrtnih ostankov se je leta 1999 ustavilo zaradi interesa Darsa, da preko tega nesrečnega ozemlja čim prej spelje traso avtoceste, v tistem času pa ni bilo niti politične volje, da bi se preiskala celotna širina omenjenega jarka.
No, nesrečniki, ki so jih izkopali iz protitankovskega jarka, so vsaj dobili svoje obeležje, oni, ki bodo za večno ležali pod avtocesto, ga ne bodo nikoli. Obeležje globoko v Tezenskem gozdu, kakšen kilometer iz stare ceste proti Miklavžu, predstavlja votel kovinski stožec, na katerem je navedeno število 1179 s pripisom, da gre za po vojni usmrčene žrtve, torej gre za morišče in ne za grobišče, kakor sicer slovenski mainstream mediji opisujejo kraje povojnih masovnih eksekucij.
Film Kovinski stožec ni statičen, ampak se da premikati, ob tem pa zadeva ob notranjo palico in pri tem se slišijo zvoki, podobni zvonjenju cerkvenih zvonov. Saj res, le komu zvoni to obeležje? Glavni (povojni) krvniki slovenskega, pa tudi drugih narodov, so povečini že pod rušo (npr. Mitja Ribičič). Morda pa zvoni krvnim in ideološkim dedičem tistih, ki so načrtovali in izvajali te nečloveške povojne umore…
In zakaj so povojni poboji v Sloveniji še toliko bolj morbidni kot drugje po Evropi? Na to je odgovoril že omenjeni zgodovinar Ferenc, ki je dejal, da so tudi drugod po Evropi izvensodno obračunavali s sodelavci okupatorja in z vsemi drugimi “sovražniki” po vojni vladajočih, a z zelo pomembno razliko.“Toda ko je bil tam človek ubit, so bili njegovi posmrtni ostanki izročeni sorodnikom. To nas loči od teh držav. V Sloveniji na stotine družin ne ve, kje ležijo njihovi svojci…” Foto in video: Politikis.si
Povezani članek: Po 7 letih se bo le začel izkop in pokop posmrtnih ostankov iz morišča Huda jama
20160930_HZK-7_kongres.docm 7. ŽRTVOSLOVNI KONGRES - 2016. g. Zagreb, 30. rujna 2016., Varaždin, 1. listopada 2016., Svibovec Toplički, 2. listopada 2016. 19261218-20140317 Perme Franc Marija Lj Polje izsek.jpg
19261218-20140317-2002 Perme 3.jpg
Franc PERME 18.12.1926 - 17.03.2014
PERMETOVO DJELO NA OTKRIVANJU KOMUNISTIČKOG GENOCIDA
Ovaj „elaborat“ posvećujem dragom gospodinu, pokojnom Francu Permetu, čovjeku, koji nas je najviše zadužio za pokretanje sveopćeg javnog istraživanja komunističkih divljanja, te ga prihvaćam kao „otca za pokretanje lustracije“ koju komunisti nikako ne mogu doumiti, papir sve podnosi i njihov cinizam čak i poslije 70 godina. Potpisuju DEKLARACIJU a ne razumiju sadržaj. Kao drugu osobu u ovom elaboratu, da mu se zahvalim izabrao sam gospodina Stanka Novaka iz Prihove kod Slovenskih Konjica, koji je iscrpio svoje snage, jer ga je ovo toliko opterećivalo u životu. Tebi Stanko, hvala ti za mnoge dokumente i za sve naše zajedničke pothvate i objave. Treća osoba je gospodin Mihael Slivar iz Velenje, rodom Slavonac, ljetos dovršava 90 godina života, koji mi je mnogo toga ponudio, te me upućivao u neke davne i sadašnje tajne i savjete. Trojica koji smo sastavljali Hrvatsko povjerenstvo za Slovenijo, pored g.Slivara bio je i član već pokojni dr. Božidar Pahljina iz Loč pri Poljčanah i ja Dragutin iz Velenja – rodom iz Međimurja. Mojoj obitelji i potomcima izjava, mnogo sam vas uskratio zbog mog životnog projekta o istraživanju žrtava, o desetljećima putovanjima sa velikim zalaganjem pa i troškovima, te na životnoj izradi projekta katastra stratišta-grobišta, za sva područja „komunističke“ Jugoslavij Portal „PIETETA“ bio je postavljen u proljeće 2003.g., kojeg osobno održavam ja „dragutin“ Šafarić, građevinar sam – to su moje muke kod izrade aplikacije. Statistički podaci posjetitelja dokazuju, da je bilo tih posjeta do sada oko 8 milijuna. Usporedno tom portalu postavljene su i slike na Google, kojih je tamo već preko 3.400 a posjete istih preko 2,8 milijuna. Na portalu su također dostupne - piređene mnoge knjige u digitalnom uratku, te na hiljade slika, koje se mogu skinuti. Portal „PIETETA“ je na ovom dijelu Europe najbogatiji prikaz ratnih i poratnih žrtava uz prikazivanje svemoguće dokumentacije, komentare, rasprave, osude, komemoracije i drugo. Ovaj internetski portal udružuje nekoliko društva – udruge i još mnoge aktivne pojedince. Napomena: svi prilozi svrstani su vremenskom nastojanju, dok će elaborat biti dostupan i moći će se skinuti kao „matrica“ u digitalnom obliku pod ovim naslovom: http://www.safaric-safaric.si/ Ovaj koncept elaborat sa vremenom će se stalno dopunjavati doslovce u beskrajni obuhvat. Projekt pokriva u osnovi: „Društvo za istraživanje ratnih i poratnih žrtava“ – Varaždin (2000.g.), „Društvo za ureditev zamolčanih grobov“ – Ljubljana (1991.g.), Udruga „Macelj 1945“ – Zagreb (2006.g.), Udruga „Daksa 1944/45“ – Dubrovnik (2006.g.), „Društvo za obilježavanje grobišta žrtava komunizma“ – Čakovec (2010.g.). Uz nabrojanih tu su udružene još mnoga razna udruženja ili pojedini aktivisti ili komentari.
NAPOMENA
Izdana knjiga društva „Društvo za ureditev zamolčanih grobov“ Ljubljana 2000.g. je osnova za pokretanja svih radnji kao već predočeni i dokazani slučajevi, na osnovu te knjige politička stajališta mijenjaju poglede. Sabirna brojka stratišta-grobišta po toj knjizi samo za Sloveniju dokazuje 293 lokacija. U tu knjigu na samom kraju je zadnji trenutak uloženo samo 5 stranica priloga od Dragutina Šafarić, naslov poglavlja „Ali je to mogoče?“ – „Dali je to moguće?“, kao uzorak što i kako se tehnički obrađuju lokacije. Digitalna izrada katastra stratišta-grobišta prešla je slovenske granice, tako se sada već obrađuju svi mogući sakupljeni podaci iz one „komunističke“ Jugoslavije, samo za Sloveniju i Hrvatsku bez Bosne broji preko 3 hiljade.
Franc PERME i RUDARSKI SISTEM LAŠKO – HUDA JAMA Nepokolebljivo i ustrajno istraživanje komunističkih zločina, od kojih je bio i sam progonjen, vlasti su kad-tad morale pokrenuti u postavljanje državnih povjerenstva za utvrđivanje mjesta i broj stratišta-grobišta, ne bi li time vlasti donekle zadovoljile ovim našim javnim pritiscima. Tako je u Sloveniji bila ustanovljena kao prva komisija kao „Pučnikova komisija“ 1997.g., koja nije imala puno uspjeha zbog političkih suprotnosti ali ipak je bilo kasnije mnogo toga pokrenuto. U Hrvatskoj je bila ustanovljena „Saborska komisija“ 1992. godine , koja je bila samo do ponovne izborne pobjede komunističke vlasti – poznate kao „Račanova vlast“, komisija je prestala s radom početkom 2000. godine, a potom je donesena kao „Zakon“ koji ukida Komisiju. Prvi „javno“ postavljen križ u zaselku Huda Jama bio je postavljen 1991.g. Molba za gradnju kapele zaštitnice rudara „Sveta Barbara“ nedaleko pred ulazom u isto imenski rudarski rov, bila je predana molba 1996.g., da bi se već u 1997.g. sagradila i bila posvećena uz prvu misu. Kapela je bila idući tjedan već poprskana sa nekoliko litara raznih uljnih lakova. Kao takva kapela je bila godinama svima na oko kao „simbol komunizma“ sa nekim jasnim zločinačkim porukama. Kada je bila predana molba općinskom uredu u Laškom za postavljanje te kapele, bilo je jasno zapisano, da je u rudnicima Laško od 10 do 15 hiljada žrtava. Sistem podzemnih rudarskih rovova je dužine preko 7 kilometara. Ima (imao je) najmanje tri glavna ulaza i to: kod Šmihela, u Hudoj Jami i Brezno, sigurna je informacija, da je bilo još nekih manjih ulaza u rudarski sistem. Poslije nekoliko mjeseci „lutanja“ državne ekipe za otvaranje ili traženje pravog rova sa žrtvama 2009.g. nije imela uspjeha, dok nije predsjednik društva „Društvo za ureditev zamolčanmih grobov“ g.Franc Perme upozorio tu državno komisiju, da „žrtve“ traže u pogrešnom rudarskom rovu. Na osnovi tog upozorenja samo koji tjedan ekipa je došla do prve „blokade“, koja je čuvala strašne tajne – slijedile su pregrade jedna za drugom (11) sve do otkrića najstrašnijeg svjetskog zločina. Posebna napomena svima koji nešto pametuju po tom pitanju, g.Perme nije ulazio u rudarske rovove već je davno prije posjedovao točne (karte) tehničke informacije o mjestu žrtava. Predsjednik g.Perme je mnogo toga znao i zato je godinama živio u strahu pred osvetom. Ovom izvješću prilažem posebno noviju skicu rudarskog sistema, pa skrećem pažnju na onaj veliki sporedni „crni rov“ uz sam rov u koji je dozvoljeno posjećivanje, ta „dvorana“ pak je dužine preko 100m i široka preko 10m. Nešto se taji, nešto se ne smije znati ali će se kat-tad i to znati. Novčana sredstava, koja su bila namijenjena od strane slovenskih vlasti za otvaranja rudarskog rova „Huda Jama“ za 2009.g. je bio uspjeh sada već pokojnog predsjednika društva g.Permeta, insistirao je i uspio je uvjeriti slovensku vlast ili pojedince (!) o nužnosti dodjele sredstava za otvaranje rova.
CELJE - RUDNIK PEČOVNIK (to je južna dolina iza poznate celjske rimske tvrđave iz 1.st.) Rudarski sistem iz samog početka 20 stoljeća u Pečovju poznat pod imenom „Bohemia“ bio je pod istom rudarskom korporaciju ali je samo nekoliko kilometara od Laškog odnosno „Zasavskog“ sistema. O strahotama pod imenom „Pečovnik“ bilježim informacije iz 1999.g. kao prvo od svećenika Štefana Kušera, tada starog 90.g. Taj gospodin bio je prvi u samostalnoj Sloveniji, nekada gonjen i zatvaran, koji je imao u Mariboru tu čast, da je javno u crkvi za vrijeme svoje propovijedi progovorio o tom strašnom komunističkom genocidu poslije „oslobođenja naroda“. Svjedoče nam to ljudi od stoljeća: gospodin tvrdi, da je u rudniku zaliveno oko 12 hiljada žrtava. Te su žrtve skroz rudarski šaht spuštali na dubinu do 150m te ih potom potopili vodom iz potoka iz neposredne blizine. Šahtovi su „plombirani“ već prije 1954.g., tajne su sačuvane ali ne i sakrivene.
KOČEVJE - JAMA POD KRENOM Najljepši spomenik komunističkim žrtvama je postavljen kod „Jama pod Krenom“ 2001.g. Sve aktivnosti i postavljanje tog spomenika zasluga je predsjednika društva. Sve ideje i prikazane simbole o žrtvama, izrađeni mozaik te napisi na više nacionalnim jezicima (5) djelo je velikog gospodina g. Franca Permeta. Istovremeno neke „sekcije“ kao udruge uspjele su toliko, da je slovensko ministarstvo izdalo rješenje za RUŠENJE, jer spomenik kao takav „sramoti“ državu. Spomenik stoji još i danas, dok je „permetova“ skulptura „majke“ u unutrašnjosti bila uništena. Neke ne još tako davne godine, g. Perme javno se je izjasnio, kako su partizani – komunisti u „Kočevskom Rogu“ masovno ubijali svemoguće zatočene žrtve. Prislužio si je zatvor od nekih tri mjeseca ali samo kao prisilni rad na građevinskim radovima u Ankaranu. Trideset godina kasnije u samostalnoj državi Sloveniji potražio ga je taj sudac te ga nazvao telefonom. Ispričao mu je svoje odluke, da ga je uspio spasiti sa ovakvom blagom kaznom inače bi završio na golom otoku !!!
GORNJI DOLIČ – BLEIBURG PRIJE BLEIBURGA Bilo je to vrijeme poslije potpisa kapitulacije 9.svibnja 1945.g. u gradiću Topolšica, udaljeno od ovog krvavog masakra samo kojih 7km, u danima 12.-14. svibnja ili prije Bleiburga. Bila je tamo „Zaglavljena izbjeglička masa“, koju su sa svih okolnih brda tukli bez milosti – po civilima !!! Kažu samo oko 8 hiljada žrtava uglavnom Hrvati civili. Tu nema niti 5cm visokog spomena obilježja. Povjesničari gdje ste, zar vas nije stid vaših profesionalnih poziva ??? Vladama Slovenije i Hrvatske velika vam hvala na ovoj vašoj pažnji – ja tu hodam dnevno !!!
Pod ovim naslovom bila je snažna objava čak na 10 stranica A4 formata sa nekoliko slika. Pet mjeseci se je ovo pripremalo za objavu i tako je veljače 1998.g. objavljeno pod gornjim naslovom. Uzimam si za pravo da si svojatam veliku zaslugu za otvaranje „opasnih“ tema, dok sam godinu prije na jednoj novinarskoj konferenciji u Čakovcu predložio zemljovid Slovenije formata A0, gdje su bile ručno unošene zabilješke stratišta sa zbrojem preko 800 lokacija. Iza toga postepeno sam stvarao i elektronski katastar stratišta–grobišta. Za početak koristio sam „Interaktivni atlas Slovenije“ izdan 1996.g., kojeg sam uskoro koristio za izradu svojeg katastra. Usporedno koristio sam i tehnički projektantski program AutoAcad za unošenje svojih podataka u prilagođene karte. Tek prije koju godinu pojavio se je „Google Earth“ atlas sa vrhunskim dostignućem tehnike. Posljedice su bile za mene velike, morao sam sve podatke preurediti i sve lokacije ponovno unositi na elektronske Googlove karte – već sam dospio do oko 1.600 a očekuje se broj do 3 hiljade lokacija. Ta nova tehnička pojava bila je važna za mene, jer Googlova tehnika nema ograničenja, započeo sam kartirati sva područja bivše Jugoslavije, kao područja žrtava komunističkog nasilja.
ŠOŠTANJ i TOPOLŠICA Hvale se sa potpisom njemačke kapitulacije u tom gradiću, a ne kažu gdje su žrtve pobijenih oko 170 visokih njemačkih oficira. A i okolica je puna grobišta, da kažem samo usput. Lokalni član državne „Pučnikove“ komisije za ovo područje sakupio je broj žrtava tog područja oko 4 hiljade ali u tu brojku nisu ušle hiljade žrtava potopljene u rudarskim jezerima poznato kao „Škalsko jezero“ pa i „Šoštanjsko jezero“ površine više km2 – sada je sve to preduboko pod zemljom i vodom.
TEZNO, BOHOVA i PODZEMNA SKLADIŠTA TVORNICE „TAM“ (1945.g.) Mnogi istraživači procjenjuju da bi na području opčine Tezno moglo biti preko 40 hiljada žrtava. Poznate su uglavnom tri lokacije gdje je mnogo žrtava zakopano uz mnogo manjih jama. Na području „šodrane“ bio je veliki krater od bombe - kako neki svjedoče. Protitenkovski kanal na području Bohova kod Dobrave južno od Teznog je dugačak oko 2,5 kilometara. Proteže se od same pruge Pragersko – Maribor pa sve do dravskog kanala. Procjenjuje se, da bi moglo biti tu oko 40 hiljada žrtava. Kako je 1999.g. zbog pritiska društva „Društvo za ureditev zamolčanih grobov“ ustrajalo da se na mjestu gdje će prolaziti mariborska zaobilaznica autoceste, gdje su već porušili drveće za buduću trasu ceste, da se izvrši sondaža na mjestima tog kanala. Moja slika napravljena 13.03.1999.g. je na tom mjestu, gdje se je ekshumiralo 1.179 ljudskih kostura. Tu u Bohovi je najveće grobište Hrvata. Već za vrijeme drugog rata njemački okupator je koristio tu tvornicu pod poznatim imenom „TAM“ u Teznom južno od Maribora. Neki izvori tvrde, da su tamo bili podzemni kanali ili podrumi za smještaj goriva. Poslije rata tamo su jugo-zločinci odvodili odvojene zarobljenike, kako bi potom to podzemno skladište minirali i žrtve bi ostale pod zemljo. Kada pak se je poslije ekshumacije na jesen pripremao ukop na groblju Dobrava, protokolarni poziv kojeg je pripremila Slovenija ispustila je (!) pozvati hrvatske državne predstavnike ali je pozivala crnogorsku državnu delegaciju i neke druge vjerske zajednice a isto nije omogućila hrvatskoj katoličkoj misiji da aktivno sudjeluje kod tog ukopa. Čuvam taj ispisan protokol u originalu!
MOSTEC KOD BREŽICA Kanal dužine 180m u blizini je prema rijeci Savi pun je žrtava. Bio je samo koji metar otvoren. Žrtve su dovozili skelom preko Save (još je tamo skela) nedaleko na livadi „tamanili“ ih kao mrave.
EKSHUMACIJE U SLOVENIJI Ne pietetni odnos do žrtava već je politička odluka odlučila gdje i koga će se ekshumirati. Uglavnom ona grobišta, za koja se zna da su slovenske žrtve. To je i javno obznanjeno 2015.g.
SLOVENSKE DRŽAVNE KOMISIJE Danas se vjeruje, kako su bile uspješne te državne komisije. Ustvari te komisije slijedile su već utvrđenim ili evidentiranim stratištima i grobištima po Sloveniji, koje su volanteri barem 10 godina prije sastavilo ili su ih na kartama objavljivali. Za pokretanje državnih komisija najveća zasluga opet pripada predsjedniku društvo gospodinu Francu Permetu, neka mu je vječna nacionalan slava. Baš zbog toga je kao prva slika u ovom elaboratu je spomen ploča sa grobnice „PERMETOVI“ koju ploču je za sebe osobno napravio g.Perme. Htio sam ali nisam mogao zamoliti autora te ploče g.Permeta, da se obojica još za njegovog života uz njegovu spomen-ploču slikamo. Prvi put je g.Perme bio pokraden svojih dragocjenih zapisa, kada je povjerio svoju mapu komunističkoj policiji, koja mu nikada nije vratila tu mapu. Drugi put bio je pokraden, tako se je osjećao, kada je 2007.g. otkrio u objavljenoj knjizi (!) neke svoje zapise uzete i korištene iz njegove mape. Treći put je bio pokraden ili prevaren samo koji mjesec pred kraj svog života 2013.g., nakon dva mjeseca bio je pokopan. Koji „prijatelji“ su to bili, sami će se prepoznati – jer njih tu nema. Ovaj elaborat vremensko se završava sa smrću predsjednika gos. Franca Permeta početkom 2014.g. Mi volanteri, koji desetljećima sakupljamo dokumentaciju, čistog smo srca i bez naknade naših troškova. Ocjenjujem, da one dvije izdane - državne debele knjige, nisu u ponos žrtvama, mnogo toga su prešutjeli tako, da su ili jesu žrtve još jednom ponizili i to su svjesno i opet dobro uradili!
Za sam kraj, ovaj uradak nije samo moj, prikazuje dugogodišnja nastojanja mnogih traženje istine, kako moje osobno tako i mnogih ljudi uz mene, koje sam i uključio u ovaj kronološki elaborat.
Velenje i Grosuplje, ljeto 2016.g. autori: Dragutin Šafarić
20161005_FB_Huda_Jama_Radman_Marina_mati_in_nerojen_otrok.docm Oseba Milan Ribicic je delila objavo osebe Marina Radman.
Zašto je to bilo tako "TUŽNO" po organizatoru. Pa ovaj ukop (?) organiziralo je neko privatno društvo, dok nije tamo bilo niti jedne osobe pa ne i mene, koji smo postavili ovu kapelu i održavali je. Sada si ovo netko prisvaja kao veliki uspjeh. NA SLIKAMA SE VIDI, DA JE KAPELA ZAKLJUČANA - NEKO VRIJEME. Ja posjedujem ključ od kapele već oko 18 godina. Kada je tamo došla Kosorica nisam dotrčao otvoriti vrata. Pa je došao tamo Bajić, opet nisam došao otvoriti vrata. Pa je došao slovenski predsjednik Turk pa opet nisam dotrčao tamo da otključam vrata kapele. Sada je Leljak sve i svašta, napustili su ga kolege iz tog njegovog društva pa neka trpi i ovaj KRAH, jer njemu se dijele odličja za zasluge. Leljak je uništio slovensko društvo, koje je sve ovo davno poskrbilo i sagradilo kapelu. Na mojem portalu nikada više bilo kakva obavijest koja bi spominjala i ljudi pozivala da posjete ovaj kraj. Društvo "HUDA JAMA" je pokupila zasluge uništenog društva poznato pod imenom "Permetovo" društvo, koje je bilo ustanovljeno davne 1991 godine. Gdje ste bili svi vi kada smo brinuli za ovo stratište, danas vičete i kričite u nebu...ha...ha... Všeč mi je · Odgovori · Pravkar Kako se prenose gluposti, izmišljotine i laži, koje su
navedene ili UBAĆENO u knjigu o Hudoj Jami prevaranta Leljaka. Žena sa
nerođenim djetetom već je bila ISKOPANA 1942.g. kod Velikih Lašča. U knjizi
slovenskog društva čitavi taj tekst je objavljen sada već davne 2000.g., dok je
iskapanje u Hudoj jami bilo 2009.g. Pitam sada, tko će ispraviti te laži a nisu
jedine, kao ona o 12.000 zabetoniranih Hrvata u rudniku Pečovnik.
.....SRAMOTA......
Uporabnik Marina Radman je dodal nove fotografije (31) — z osebo Marina Radmanv/na Laško, Slovenija. · Lasko · LIJEVI HRT-ŠUTI.. mnogi domoljubi da su znali.. DOŠLI bi. Danas smo trebali
pokazati, da smo za LUSTRACIJU !! ŽALOSNO.. samo lipa naša ga.Bruna Esih i g.Josip Jurčević su tu..kod HUDE JAME na bitnom dogotku.. nitko drugi od CRO-političara nije se udostojio doći.. današnji dan na ovom mjestu.. zasigurno je veliki povijesni dogođaj u Hrvata.. a tako MALO nas je bilo.. oko 300 Hrvata i Slovenaca.. kroz cijeli dan Hudu jamu je posjetilo oko 1000 posjetitelja..više Slovenaca nego Hrvata. Tu su fašisti-komunisti.. IZGUBILI vječni život.. ubijali su krvoločnije nego zvijeri..Vidi se da su leševi bili vezani žicom, a mnogima su i smrskane glave, što upozorava da su neki bili ubijeni na okrutan način.. naj strašnije je to.. da su u jamu bacali ŽIVE mlade Hrvatice.. tu je majka Hrvatica..prije nego je u mukama umrla..živa zakopana.. svom nerođenom čedu.. napisala pismo.. Kod Hude je jame održan.. dostojanstven ispraćaj.. uz misu za žrtve.. te prijenos 796 posmrtnih ostataka žrtava-uglavnom Hrvata.. u spomen-park Dobrova nedaleko od Maribora. BEZ suda u Hudoj jami pobijeno je 3100 žrtava.. Događaj je organizirala Udruga Huda jama na čelu s predsjednikom Romanom Leljakom, uz slovensko izaslanstvo na čelu s predsjednikom Borutom Pahorom. MASOVNA grobišta.. Među poznatijima su:
logor Knićanin, radni logor Valpovo, Sabirni centarJosipovac, politički logor
Goli otok..itd. Treba li povijest šugoslavije biti revidirana? Ne treba.. Počivali u Miru Božjem.. umrli su u tami-rudnika.. vjerujem da su u svjetlosti vječnoj. Amen! ZDS pooooozzzz domoljubima.. posebno braniteljima/cama.. BVB <3 Marina Radman
20161023__Kamenjar_Lucic_Ivo_Huda_Jama_i_zrtve_Kozelj_Velenje_slike.docm 2016-10-23 dr.sc. IVO LUČIĆ: Za 800 žrtava Hude jame prestaje posmrtno progonstvoObjavio Veronika S - 23/10/2016
Gotovo 800 žrtava Hude jame, jednog od najokrutnijih stratišta nakon Drugog svjetskog rata u Sloveniji, bit će 27. listopada pokopano uz prisutnost najviših državnih i crkvenih predstavnika Slovenije i Hrvatske u Parku sjećanja na mariborskom groblju Dubrava, tako da će nakon 71 godinu prvi Dan mrtvih dočekati u “priznatom” grobu.
Ulaz u bivši rudnik Huda jama kod Laškog široko je ograđen visokom neprozirnom ogradom. Ispred ograde nalazi se kapelica podignuta početkom devedesetih i nečiji moped koji pokazuje da tu negdje još ima života. U masovnoj grobnici nalazi se, po procjeni Komisije, više od 3000 žrtava. “Kada smo 2008. ušli u Hudu jamu, do žrtava nam je trebalo osam mjeseci, morali smo probiti 11 zidanih barikada i iznijeti 400 kubičnih metara građevinskog materijala”, kaže povjesničar na ljubljanskom Filozofskom fakultetu Mitja Ferenc, član slovenske državne Komisije za rješavanje pitanja skrivenih grobova. Naišli su na 427 žrtava u osam slojeva u horizontalnom rovu sv. Barbare, te u vertikalnoj jami dubokoj 45 metara još oko 340 žrtava. Zajedno je to nešto manje od 800 posmrtnih ostataka, koji će ovoga tjedna biti pokopani u Mariboru, ističe Ferenc. Huda jama bila je “prehuda” i tek smo nakon sedam godina, nakon što je donesen novi zakon za čiju se striktnu provedbu zauzeo državni vrh, ponovo pokrenuli ekshumacije u Hudoj jami i Sloveniji općenito, kaže Ferenc dodajući da je na Hudoj jami angažirana većina kapaciteta koji skrbe o skrivenim grobovima u Sloveniji. U svibnju 1945. između Maribora i Bleiburga zarobljeni su deseci tisuća vojnika i civila NDH čiji su povratak pratila masovna smaknuća. Povjesničarka s Hrvatskog instituta za povijest Mirela Grahek Ravančić ističe da je službena historiografija bivše države prikazala ta smaknuća kao konačni obračun s neprijateljem koji je to i zaslužio, iako je jasno da su te osobe bile zarobljene i likvidirane bez suđenja. Nesumnjivo, u koloni je bilo i onih kojima bi svaka demokratska zemlja sudila za zločine, ali je činjenica da su likvidirani bez suđenja. Sav teret su podnijeli oni za koje nikada nije dokazano za što su konkretno krivi, dok su najodgovorniji za zločine u NDH pobjegli u Južnu Ameriku i nisu nikada odgovarali, kaže Grahek Ravančić. Slovenija možda najveća grobnica u ovom dijelu Europe Nakon Drugog svjetskog rata komunističke vlasti su pokopavale samo “svoje” žrtve kojima su odavale počast, a skoro polovicu žrtava su tabuizirale i učinile sve da ne postoje njihovi grobovi, kaže predsjednik Komisije za rješavanje pitanja skrivenih grobova povjesničar Jože Dežman. Grahek Ravančić smatra da su masovne likvidacije ratnih zarobljenika učinile Sloveniju možda najvećom grobnicom u ovom dijelu Europe. Naš je cilj da žrtve nakon 70 godina vratimo u javno sjećanje. Postavljamo im križeve, uređujemo putove i postavljamo putokaze do lokaliteta, uređujemo prostore za cvijeće i svijeće, vraćamo dostojanstvo žrtava bez obzira na nacionalnost ili bilo koje drugo obilježje, kaže Ferenc i napominje – tek tada su oni na istoj razini kao i svi drugi vojni grobovi, te su upisani u registar vojnih grobova. Unutar šumarka na zapadnom dijelu prostranog kompleksa mariborskog groblja, ograđeno je gradilište na kojem se priprema kolektivna grobnica žrtava iz Hude jame. Domaćin koji se, koliko se sjećamo, zvao Tomaž, nije dopustio da hrvatski novinar vidi pripremne radove jer smatra da su mediji, uz politiku i Crkvu, javnom upotrebom žrtava učinili da se Slovenci danas više mrze nego za vrijeme Drugog svjetskog rata. Nemaju mediji što prikazivati kosti, to nije njihov posao. To je za ljude koji obavljaju te poslove i eventualno za srodnike, rekao je dodavši kako radovi idu po planu te da će ondje biti dovoljno mjesta za sve žrtve. Dežman kaže da se taj proces u Sloveniji odvijao kroz dijalog i sukobe, ali da sada napreduje i sve lakše se postižu dogovori. “Došli smo do primjene unificiranog protokola pokopa koji se sastoji od katoličkog obreda uz nazočnost državnih tijela. Prije nekoliko tjedana uz taj su protokol pokopane žrtve Krimske jame, među kojima je bilo žena i troje vrlo male djece”, kaže. Slovencima pomogli i posredovali stranci Tvrdi kako to Slovenci ne bi postigli da im nisu pomogli i posredovali stranci. “Posebno trebamo zahvaliti bivšem američkom veleposlaniku Josephu Mussomeliju, koji je znao da je to pitanje bitna prepreka razvoju slovenskog društva. Zato je bio na udaru naše politike. Bivši predsjednik Danilo Türk platio je protivljenje tom procesu gubitkom pri kandidaturi za glavnog tajnika UN-u”, tvrdi Dežman. Iako su predsjednici države i Vlade dali suglasnost, još uvijek imamo reakcije Katoličke crkve i dijela stranaka s desnice, koji više vode rat na desnici nego što rješavaju probleme, kaže Dežman. Proteklog tjedna ekipa za ekshumaciju bila je angažirana na skrivenoj grobnici Koželj kod Velenja, grada kojeg mnogi u Hrvatskoj i danas znaju samo po proizvodnji kućanskih aparata. Do skrivene grobnice pratimo stari kombi ekipe za ekshumacije, koji na rubu grada silazi s asfalta i kreće šumskom cestom, po kojoj se iza kombija vrtloži lišće kestenja. Malo potom nastavljamo uzbrdo pješice, do kraja netom prokrčene blatnjave staze. Tu je jedno od oko 700 skrivenih grobišta u Sloveniji, nastalih za vrijeme i nakon Drugog svjetskog rata. Mladi arheolog Luka Rozman predvodi šesteročlanu ekipu kojima je sudbina, umjesto istraživanja iščezlih civilizacija, namijenila da se bave ekshumacijama masovnih grobnica. Na grobnici površine 7 puta 2 metra, stisnuti u potoku između dva brežuljka, članovi ekipe stružu žitku smjesu gline i ilovače i iz nje izvlače koštane ostatke koje nevješto oko ne može lako primijeti. Uljudno odzdravljaju i nastavljaju šutke raditi. Na Koželju 15 vreća kostiju Iza njih je plastična posuda do polovice napunjena odbačenim bijelim rukavicama i kutija s najlonskim vrećicama u koje spremaju pronađene predmete – džepni sat, neki britanski novčić i sl. Među kostima je pronađen i kramp kojim su žrtve zakopane. Rezultat rada na Koželju je 15 vreća kostiju koje očekuje forenzički pregled, identifikacija ostataka i pokop koji će ih vratiti iz zagrobnog progonstva. Po podacima istraživača, radi se o Slovencima, civilima koji su tamo strijeljani 15. svibnja 1945. godine, što potvrđuju prostrijelne rupe na njihovim lubanjama. Ove godine Komisija planira ekshumirati 18 lokaliteta, na kojima arheološkom metodom radi ekipa od šest – sedam ljudi, da se dobije što više podataka o žrtvama. Također, do kraja godine mala ekipa od pet ljudi sondirat će 45 lokaliteta i provjeriti tvrdnje o mogućim skrivenim grobovima. Do sada je potvrdila oko 200 lokaliteta. Treća aktivnost je uređivanje otkrivenih grobova: obilježavanje lokaliteta, uređenje prilaza, postavljanje putokaza, postavljanje mjesta za cvijeće i svijeće itd. Na tome radi ukupno devetoro ljudi u tri ekipe. U planu za ovu godinu je uređenje sedamdeset grobova, kaže Ferenc. Posebno su zahtjevne ekshumacije iz krških jama. Zadnju koju su istražili i ekshumirali je Krimska jama, gdje se nalazilo 28 kostura, od kojih osmero žena i troje djece. Na toj su lokaciji oko pet vikenda radili speleolozi iz četiri slovenska speleološka društva. Prije toga smo morali izvaditi 20 do 30 kubičnih metara kamena, koji je bio nabacan na tijela, kaže član Komisije zadužen za krške jame, speleolog Andrej Mihevc. Hrvatski napori u istraživanju neusporedivi sa slovenskim Prema ranijim podacima hrvatske policije, u Hrvatskoj je evidentirano oko 600 groblja žrtava Drugog svjetskog rata i poraća. Ministarstvo branitelja u svojoj bazi ima 336 lokacija, a od toga je istraženo i ekshumirano 66 lokacija. Najviše, 22 ekshumacije, proveo je Njemački savez za skrb o vojnim grobljima, priopćili su iz Ministarstva branitelja. Ukupno su ekshumirani posmrtni ostaci 998 osoba, od kojih su 713 dostojno trajno zbrinuti. Vesna Teršelič iz Dokumente smatra da ni Slovenija niti Hrvatska nisu učinile dovoljno na tom planu, a pritom u Hrvatskoj nikad nisu upregnuti ljudski kapacitet i raspoloživa sredstva usporedivi s naporima u Sloveniji. Stoga nije dostatno istražena sudbina ubijenih u Drugom svjetskom ratu i poraću, nisu pripremljeni i objavljeni poimenični popisi za žrtve ustaških logora, osim za koncentracijski logor Jasenovac, niti za stradale na Križnom putu, ističe ona. Umjesto toga proces rješavanja sudbine stradalih se usporava. Zabrinjava što je u ožujku ove godine dugogodišnji voditelj nadležne uprave Ivan Grujić razriješen s mjesta pomoćnika ministra branitelja, kao i s dužnosti člana Zajedničkog međuvladinog mješovitog povjerenstva za provedbu Sporazuma između hrvatske i slovenske Vlade o uređenju vojnih groblja, a na obje funkcije imenovan je Stjepan Sučić koji nije imao prethodnih iskustava. Kroz oskudne informacije dostupne u medijima zaključujem da se radi još manje, odnosno istražuje se premalo i prekasno, tvrdi Teršelič. Tenkovski jarak, koji danas izgleda poput zarasle brazde, dijagonalno je presjekao groblje Dobrava. Njegova dužina iznosi nekoliko kilometara, od Drave na istoku gotovo do Pohorja na zapadu. Prostorni planovi iz osamdesetih znali su da je ondje vojno groblje. Kad je građena autocesta, 1999. godine, odlučeno je da se istraži i ekshumira 70 metara jarka, gdje je pronađeno 1179 kostura, a pored njih ostaci streljiva. Lokalitet je u martirologiju poznat pod nazivom Tezno. Ti su kosturi pokopani u Parku sjećanja na groblju Dobrava. Do njihova groba danas je ograđen prostor u kojem se uređuje kolektivna grobnica za žrtve Hude jame. U kolovozu 2007. sondirano je još 14 lokacija na oko 940 metara tenkovskog rova i na svima su potvrđeni kosturi. Prema njihovoj brojnosti, Komisija procjenjuje da je u rovu zakopano oko 15.000 žrtava, najviše ustaša i domobrana. Gdje će se pokopati hrvatske žrtve Slovenski mediji više su puta objavili ocjene članova slovenske Komisije da je Hrvatska pasivna u pogledu zbrinjavanja tih žrtava. Dežman je za nešto pomirljiviji – Hrvatska je pokazala neke inicijative. “Istina, mi Slovenci smo imali jedan rat manje i mi se bavimo 45-tom, do koje vi morate doći preko 1991. godine. No, hrvatski predstavnici trebaju doći pogledati hrvatska grobišta i odlučiti se gdje ćemo pokopati hrvatske žrtve, a mi Slovenci smo dužni otkriti grobove i dostojno pokopati žrtve”, kaže Dežman. Čekamo da netko s hrvatske strane donese odluku hoće li žrtve biti prebačene u svoju zemlju, kao što je odlučila Italija, ili će ostati u Sloveniji, kao što je odlučila Njemačka, ističe Ferenc i izražava nadu da će susret slovenskog predsjednika Borute Pahora i hrvatske predsjednice Kolinde Grabar Kitarović, najavljen za četvrtak, voditi k tome. U Hrvatskoj nema komentara na novinarska pitanja. Ministarstvo branitelja, u čijem se okviru nalazi tijelo određeno za brigu o žrtvama Drugog svjetskog rata i poraća, uglavnom daje općenite odgovore i citira zakonska rješenja. Oni su, kažu, tu za operativnu razinu poslova, a odluke treba donositi politika. Iz Vlade i Ureda Predsjednice nema odgovora, a iz Ministarstva vanjskih i europskih poslova su poručili da je njihova uloga olakšati potrebnu komunikaciju prema državama s kojima se u tome surađuje, u ovom slučaju Slovenijom, te pružati potporu nadležnom tijelu u zaštiti hrvatskih nacionalnih interesa. Teršelič izražava žaljenje što na obje strane nedostaje agilnosti i zainteresiranosti za dogovor. Međuvladino mješovito povjerenstvo za provedbu sporazuma između hrvatske i slovenske Vlade sastalo se samo jednom, u ožujku 2015. Otvorena pitanja se gomilaju, posebno zato što se s obje strane granice još nismo dogovorili kako osigurati dostojanstvene pogrebe, kaže ona. Umjesto komemoriranja žrtava opravdavaju se ideologije Povjesničarka Martina Grahek Ravančić pak poručuje da se hrvatsko društvo mora naučiti nositi s naslijeđem koje nije uvijek lijepo, i to zdravo stajalište treba ugrađivati u udžbenike i literaturu. Danas, međutim, ne komemoriramo žrtve već opravdavamo ideologije. Politika mora zauzeti stajalište, a ne da cijeli prostor koristi za manipulacije, naglašava Grahek Ravančić. I Ferenc upozorava da u Sloveniji na desnici i ljevici ima puno onih kojima nije drago da se sređuju problemi skrivenih grobova, jer su tabuizirane žrtve dobar predmet političkih manipulacija. On se nada da će povoljni uvjeti za rad potrajati još nekoliko godina kako bi se za to vrijeme moglo ekshumirati većinu skrivenih grobova i vratiti pijetet žrtvama, koje im društvo duguje već 70 godina. Budući je ovdje puno hrvatskih grobova iz poraća, našli smo ih više od 130, bilo bi jako važno da Hrvatska aktivnije pristupi tom problemu, zaključuje Mitja Ferenc. Kultivirani travnjaci i stabla, koja su se već pomalo razboljela od jeseni u Parku sjećanja, ispod kojih leže tisuće hrvatskih žrtava, za sada su ipak samo izraz pijeteta slovenskog društva. dr.sc.
»Vsak ima pravico do groba«Nije istrošena već je davno zaboravljena „pravica“ Skinuto sa FB Kamenjar.com"Kada smo 2008. ušli u Hudu jamu, do žrtava nam je trebalo osam mjeseci, morali smo probiti 11 zidanih barikada i iznijeti 400 kubičnih metara građevinskog materijala", kaže povjesničar na ljubljanskom Filozofskom fakultetu Mitja Ferenc
dr.sc. IVO LUČIĆ: Za 800 žrtava Hude jame prestaje posmrtno progonstvo | Kamenjar Gotovo 800 žrtava Hude jame, jednog od najokrutnijih stratišta nakon Drugog svjetskog rata u Sloveniji, bit će 27. listopada pokopano uz prisutnost najviših… KAMENJAR.COM|OD VERONIKA S
* * * * * * * * * * FOTO KRONIKA O ŽRTVAMA NA STRATIŠTU-GROBŠTU POD KOŽELJEM (PLANINA)
Slika iz 1999.g., koja je poslužila za lociranje sondaže u 2010.g.
Slika iz 2007.g., ovo je poznato mjesto komunističkog genocida poslije WW2
Slika iz 2007.g., stratište je koji metar iznad nivoa ceste u pravcu stala bez zelenila
Slika 2010.g., žrtve su na mjestu gdje stoji prva i druga osoba
Slika iz 2010.g., nožna kost izvađena kod drugog pokušaja
zdrobljena lubanja gore u sredini Slika iz 2010.g. (obratite pažnju na promjenu zemlje gdje su žrtve)
Slika 2014.g. (žrtve će biti ekshumirane na mjestu ispod ove zelene trave)
Slika 2016.g. u srpnju – VII. (žrtve su na lijevoj strani kanala)
Slika 2016.g., poslije ekshumacije. Desetljećima tu su se palile svijeće i položio koji cvijet !!!
Slika 2016.g., poslije ekshumacije – zastrašujući kanal
Slika 2016.g., poslije ekshumacije (bicikl je dokaz kako se može doći do mjesta)
Slika 2016.g., poslije ekshumacije
Slika 2016.g., poslije ekshumacije (zemlja mijenja boju na mjestima sa žrtava !?)
Slika 2016.g., poslije ekshumacije (koju godinu poslije opet će biti sve lijepo i zeleno ! )
NE NIJE KRAJ PRIĆE „RAPORTA“ SA OVOG MJESTA. GOVORI SE O DVA KAMIONA LJUDI, REZULTAT EKSHUMACIJE NIJE ZADOVOLJVAJUĆI.
IMA JOŠ TOGA….. NA TREĆOJ PRILOŽENOJ SLICI VIDI SE DIO PLAKATA UZ CESTU. NEDALEKO IZA NJEGA LIJEVO BIO JE 1945.g. PROTITENKOVSKI KANAL (!?).
MOJA NAPOMENA: PORUKA SVIMA ONIMA KOJI ZNAJU JAKO KVALITETNO KOMENTIRATI. KRENITE U ISTRAŽIVANJE A NE DA „BLEBEĆETE“ ili „BLEJETE“ NA PORTALIMA…
Slika spomenika sa „Titovog trga“ u Velenju (još nedavno kao „Titovo Velenje“) čovjeka koji je bio komunistički poduzetnički ekspert – a bilo je i poslijeratnih poteza proti „kapitalista“ za otpis. Komuniste pamtimo sa njihovim podvizima, sposobnošću pa i sa svojim zlu duhu.
20161024-04 Velenje Pod Kozeljem ekshumacija.jpg
20161024-07 Velenje Pod Kozeljem ekshumacija.jpg
20161024a Zgank 1909-2004 Zupan Velenje spomenik.jpg
20161031-01__Sostanj_Gorice_Si_Sveti_Slivar__Gorice_10_grobisc-Sostanjsko_jezero_koliko_cloveskih_tupel_je_potopljeno_v_jezeru.jpg
20161031-06 Sostanj Gorica Si Sveti Slivar.jpg
20161031-12 Velenje Pod Kozeljem Si Sveti.jpg
20161031-13_Velenje_Pod_Kozeljem_IMAJO-RES-VSI-PRAVICO-DO-GROBA- SI_SVETI_dragutin.jpg
20161104_E-novice_Dobrava_pokop_zrtev_iz_Hude_Jame.docm 2016-11-03 E-novice
Naslovnica / Eksluzivno: Fotografije pokopnega mesta žrtev iz Hude jame na pokopališču Dobrava
Eksluzivno: Fotografije pokopnega mesta žrtev iz Hude jame na pokopališču Dobrava
03.11.2016 Pridobili smo fotografije iz skritega pokopnega mesta žrtev iz Hude jame na pokopališču Dobrava pri Mariboru. Gre za pokopno mesto, ki ga država ne dovoli fotografirati. Spletna stran Nova24tv.si je utemeljeno opozorila na problem nedostopnega pokopnega polja, v katerega država pokopava junija 1945 izvensodno umorjene in zazidane v rudniku Huda jama. Nenavadno je, da svojci ne smejo obiskati groba svojih umorjenih svojcev in so prisiljeni postavljati rože in sveče pred plastično ograjo, ki zakriva pokopno mesto. Samo enkrat je država odprla pokopno mesto za javnost!V četrtek 27. oktobra 2016 je v spominskem parku Dobrava potekala pogrebna slovesnost za prvo skupino 787 žrtev iz Hude jame. Takrat je država edinkrat dovolila, da je lahko javnost videla samo pokopno mesto, v katerega sektorsko pokopava umorjene žrtve. Po pridobljenih informacijah so žrtve pokopane individualno v posebnih vrečah, ki so oštevilčene. Prav tako je bil pri iznosu iz posmrtnih ostankov odvzet vzorec za kasnejšo DNK identifikacijo z namenom kasnejšega morebitnega prekopa posmrtnih ostankov. Pri blagoslovu pokopnega mesta sta sodelovala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in varaždinski škof Josip Mrzljak. Državne oblasti se na pogrebu niso opravičile svojcem za etično nedopustno 7 let trajajoče zavlačevanje, ko je preprečevala pokop žrtev in posmrtne ostanke hranila v plastičnih zabojih. Oglejte si ekskluzivne posnetke:
Pokopno mesto na Dobravi, v katerega država sektorsko pokopava umorjene žrtve iz Hude jame.
Država je poskrbela, da vreče s posmrtnimi ostanki niso vidne!
Pokopno mesto s posmrtnimi ostanki žrtev iz Hude jame sta 27. oktobra 2016 blagoslovila mariborski nadškof Alojzij Cvikl in varaždinski škof Josip Mrzljak.
Pogrebni obred
Zaključek pogrebne slovesnosti in blagoslova pokopnega mesta na Dobravi
Država je namestila dvometrsko plastično ograjo, ki jo varujejo varnostniki. Medijem in svojcem je dostop do pokopnega mesta prepovedan.
Država prepoveduje "vrednostne sodbe" s posebnim napisom.
Posmrtni ostanki iz Hude jame, ko so jih leta 2009 odkrili za enajstimi pregradami.
Vlada Boruta Pahorja je ukazala, da morajo biti posmrtni ostanki žrtev iz Hude jame shranjene v kontroverznih in ponižujočih plastičnih zabojih. Na ta način je država sedem let izkazovala t.i. "pietetno spoštovanje" do žrtev komunizma.
Sto metrov dolg hodnik s prvo skupino 787 žrtev iz Hude jame.
Na stotine zabojev s posmrtnimi ostanki žrtev komunističnih umorov.
Prebite pregrade v Hudi jami za katerimi so za 70 let skrili žrtve iz Hude jame.
Vhod v enega od jaškov v katerem se skriva še od 2.000 do 5.000 umorjenih nedolžnih žrtev.
V prihodnjih 17 mesecih bodo iz tega jaška izkopali še na tisoče žrtev in jih pokopali na pokopališču Dobrava pri Mariboru.
20161109-11_Velenje_Kozelj_kako_zgleda_podrocje ekshumiranju_51_zrtev_po_6-letih.jpg
201612__Dopis_Pavle_Cas_dec.2016___OBJAVE_medijih_radio.docm Spoštovani!
Ta teden sem sestavila besedilo, ki bi ga po navodilu g. Dežmana lahko dali na oglasno desko v cerkvah, predvsem v Velenju. Šlo mi je bolj slabo, saj nisem prišla do nobenega župnika. Po telefonu se ne oglašajo. Danes zjutraj sem se oglasila v cerkvi v Skornem, kjer mi je neka gospodična rekla, da se bom jutri dopoldne lahko pogovorila z g. Pribožičem, ki bo tam. Besedilo sem sestavila tako:
Več kot 70 let je minilo odkar so nenadoma, brez obrazložitve, odpeljali naše drage prednike v neznano. Žal je bilo do leta 1990 prepovedano o tem spraševati ali iskati svojce. Po letu 1990 se je to spremenilo, saj so svojci za svojimi sorodniki lahko spraševali in jih iskali. Žal pa je v 50 letih veliko svojcev teh žrtev umrlo. Tako je veliko grobišče po vojni pobitih tudi v bližini Velenja – pod Kožljom ali Golova goša. To grobišče je bilo leta 2010 sondirano, v drugi polovici letošnjega leta pa so bili posmrtni ostanki (51 skeletov) prenešeni v kostnico Maribor. Da bi prepoznali žrtve je potrebno narediti DNK analizo s še živečimi sorodniki. Smatramo, da so pod Kožljem bili pobiti prebivalci Šaleške doline, predvsem pa domači Velenjčani. Zato naprošamo vse, ki karkoli vedo o imenih teh žrtev, da to javijo v župnijski cerkvi in tam pustijo svoje podatke, ali pa pokličejo neposredno predsednika nekdanje komisije za odkrivanje prikritih grobišč, g. Antona Skornška na telefon: 03-588-19-27 ali (GSM: 031-460-934). Obvestilo je bilo pred kratkim že objavljeno na Radiu Ognjišče. Prosimo svojce in znance, ki jih na to opozorijo, da sporočijo svoje podatke v župnišče ali g. Skornšeku. Ali se strinjate s takim besedilom? Bila sem tudi dvakrat pri g. Skazu, ki pa ga ni bilo doma. V prvih dneh prihodnjega tedna bom šla h g. Tanšeku na Konovo, ki menda o tem veliko ve. Prihodnji teden se bom tudi pogovorila z g. Hudalesom glede objave v časopisu Naš čas in na Radiu Velenje. Ali se s tem strinjate. Ali bi radi, da se o tem skupaj z njimi pogovoriva?
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Čas Pavla
20161202__Odgovor_Dezman_2016___kako-ravnati-DNK-pokopati-zrtve.docm Spoštovani,
ga. Pavla Čas je začela zbirati podatke o žrtvah in bi bilo dobro, da se povežeta. Ko bomo imeli dovolj verjetnih sorodnikov, bo Nacionalni forenzični laboratorij speljal postopke identifikacije. Ali lahko sporočite, za katero morišče in grobišče gre, v katerem naj bi bili umorjeni Šoštanjčani. Lep pozdrav Jože Dežman
Dne 02. december 2016 15:07 je antonxyz <15470714@users.siol.net> napisal/-a: Spoštovani g. dr. Jože Dežman! Od leta 2002 dalje sem v
občini Šoštanj vodil komisijo za odkrivanje morišč. Med ostalimi odkritji v
Šoštanju smo na željo nekaterih občanov Velenja raziskali tudi morišče
pod Kožljem pri Velenju. Po uspelem
sondiranju, ki ga je vodil g. Marko Štrous je bilo jasno, da tam ležijo
žrtve, pobite 25. junija 1945. Iz časopisov sem seznanjen, da ste kot vodja
komisije letos izvedli izkop najdenih ostankov okostij (51 žrtev), toliko žrtev sem po pričanjih
ocenil tudi jaz. Za te pričevalce, ki so nekateri tudi potencialni
sorodniki žrtev me veže obljuba, da jim omogočimo identifikacijo z njimi. Ne
vem kakšne postopke vodite dalje z izkopanimi okostji in kje so, bi pa želel
vedeti o daljnem delu na tem primeru, če je to mogoče. V Šoštanju smo odkrili 9
morišč, ki so vsa več ali manj površinska, pa zadeve ne gredo nikamor več. Za
eno od grobišč smo slučajno naknadno ugotovili, da so v njem zakopani pobiti Šoštanjčani (cca 25
ljudi). To grobišče je lahko dostopno in pietetno bi bilo, da še živečim
sorodnikom omogočimo pokop njihovih prednikov v družinske grobove. Vsa ostala
grobišča na planoti Gorica so lokacije pokopa žrtev ostalih narodnosti, ki so
maja potovali skozi Šoštanj.
V kolikor utegnete pričakujem
Vaš odgovor:
20161202__Odgovor_Ferenc_2.12.2016___moznost-preverjanja_DNK-Kozelj-51-zrtev-Maribor-pokopalisce.docm
Pozdravljeni. Žrtve iz Koželja so bile izkopane po vaši zaslugi in dobrega opisa zaradi katerega je bila sprejeta odločitev o izkopu. Kostni ostanki do trenutno v kostnici na mariborskem pokopališču. Pripravlja se postopek in poziv morebitnim sorodnikom za oddajo DNK na Policijski postaji. Vse bo sporočeno v naslednjih dneh ko dobimo vsa poročila. Vi pa kar javite vam poznanim da bodo pripravljeni.
Mej dr. DEŽMANAl jdmemores@gmail.com
Hvala za vaš trud ki bo upam da komu zmanjšal bolečino.
Mitja Ferenc
Poslano iz naprave Samsung
Od: antonxyz <15470714@users.siol.net> Spoštovani g. dr. Mitja Ferenc! V upanju, da mi boste pomagali do E - mail naslova g. dr. Jožeta
Dežmana, se obračam na Vas. V časopisu sem
zasledil, da so bili izkopani ostanki trupel iz grobišča pod Kožljem v Velenju.
Število najdenih pobitih je torej bilo približno toliko kot sem Vam ob
evidentiranju omenil (51 žrtev). Ob zbiranju podatkov sem med pričevalci prišel do oseb, ki so
prepričani, da pod Kožljem ležijo njihovi sorodniki. Ostajam njihov dolžnik z
obljubo, da jih bo komisija seznanila z morebitnim odkritjem in
indentifikacijo. Želel bi kontaktirati z g. Dežmanom in ga povprašati o poteku
in dokončanju izkopa trupel, zato potrebujem njegov naslov. V kolikor je možno
njegov E-mail dobiti, se Vam za Vaš trud zahvalim. Lep pozdrav!
Zapis pogovora z go. Pavlo Čas iz Raven
V soboto, 3.12.2016, sem šel k Ivanu Skaza v Velenje, da bi pridobil dodatne naslove pobitih pod Kožljem. Z njim sem se pogovarjal že od začetka raziskovanja grobišča, kjer naj bi bil ubit njegov stric. Tokrat mi je povedal tista imena žrtev za katera smatra, da so pod Kožljem in sicer: 1. Franc Skaza – njegov stric 2. Ga. Žižek (bila vdova po dr. Žižku, ki je bil prvi zdravnik v Velenju) 3. Inž. Čuček 4. Koranda ml., (živel v hiši v bližini železniške postaje) 5. Ivan Zajc, (živel v hiši kjer je danes drsališče v Velenju) 6. Karl Dobovičnik – lesni manipulant, žena bila frizerka (živel v hiši blizu želez. postaje) 7. Franc Čas, mizar – (živel v hiši blizu nekdanje gostilne Marn v Pesju) 8. ga. dr. Simoniti
Obljubil mi je, da bo po potrebi sodeloval pri iskanju žrtev z go. Pavlo Čas, ki ga je že obiskala in sta se o tej zadevi pogovarjala.
Ob 14.35 uri tega dne sem obiskal tudi go. Pavlo Čas v Ravnah 183a (tel. št.:03-58-93-190 in št. GSM: 041-936-243; E- mail: pavla.cas1@gmail.com). Za pogovor sva se dogovorila, ko je našla moj naslov pri go. Dežmanu. Povedala je, da že veliko let raziskuje poboje pod Kožljem kjer je domnevno bil ubit tudi njen ded Franc Čas (bil privatni mizar v Pesju). Pri go. Dežmanu je iskala pomoč, kako bi mogla priti do trupla svojega deda. Veliko se je ukvarjala tudi z iskanjem podatkov po arhivih in bila delno uspešna, vendar točnega podatka o usodi deda ni našla. Ob izkopu ostankov pod Kožljem pa je dobila upanje, da bo končno uspela priti do resnice. Go. Dežman ji je svetoval, da bi skupaj pridobili čim več pričanj o morebitni žrtvah, da bi lahko forenziki kasneje ugotovili z DNK metodo ugotovili resničnost oseb pobitih pod Kožljem. Svetoval sem ji, da bi preko lokalnih medijev v Velenju in oznanili župnika pozvali ljudi, da povedo o morebitnih žrtvah, ki zanje vedo. Ponudil sem ji pomoč in ji dal svojo GSM številko in naslov elekt. pošte.
Šoštanj, 4.12.2016 Zapisal: A. Skornšek
20161204__Reporter_Ferenc_SD_ni_bila_zainresirana_za_zrtve_FORUM.docm 2016-12-05
Mitja Ferenc: Nihče nas ni nič vprašal, samo padalo je po nasIvan Puc 04. dec. 2016
Foto: Primož Lavre
Mitja Ferenc je že od leta 1990 je član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po
sprejetju zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je njihovo delo
steklo, tako kot so ga zastavili. »Danes je naša dolžnost vztrajati še toliko
časa, da bodo postopki tekli sami po sebi, potem pa lahko mirno odidemo,« pravi
zgodovinar. V načrtu dela komisije imajo tudi Kočevski rog, slej ko prej se
bodo lotili grobišča pod Macesnovo gorico, v katerem ležijo pomorjeni slovenski
domobranci. Gre za najbolj množično grobišče Slovencev pripeljanih iz taborišča
v Šentvidu nad Ljubljano. KOMENTAR Najpomembnejši vprašanje je zame ugotavljanje odgovornosti in odkrivanje zločincev, ki so v tem času še dosegljivi....
Marjan Žandar · Ljubljana, Slovenia 75 let od povojnih pomorov govoriti, da je nekdo zaslužen, da so odkrili nekaj jam in nekaj rovov, večina pa leži pod raznimi stolpnicami, cestami in drugih skrivnih mestih, je res zavajanje ljudi ....
Kaj neki naj bi zavirali, če vsa leta ni bilo niti ficka za urejanje grobišč, za sondiranja, forenzične preiskave. Pokusite plačat pogreb z neumrljojočo dušo. Vsi hočete, da država nekaj da, naredi, te države pa od nikoder..
Leta 2000 je slovensko društvo izdalo knjigo o moriščih-grobiščih. Že leta 1997 je bilo izdelano več ročnik kart, z dokazovanjem preko 800 lokacij morišč. Naivno je po tolikih letih izjavljati toliko "naivnih" izjav. Le komu so še v napoto ti zbrani podatki. Internetna stran na to temo obstaja že od 2002 leta in je danes zelo aktivna s svojim delom in dokazovanjem zločinov.
Mislim, da je večini Slovencev, posebno tistim, ki so jim pobili svojce najbolj pomembno, da se pobite dostojno pokoplje in obeleži kraj pokopa, morilce pa poišče (kolikor je še živih) in jih popiše in predstavi Slovencem, da bomo vedeli, koga se je treba bat. Tudi njihove potomce bi bilo dobro spoznati, kajti jabolko ne pade daleč od drevesa.
20161205__Odgovor_Dezmanu_5.12.3016__ID-233-(Gorica 4)__dogovor-sodelovanje.docm Spoštovani g. dr. Jože Dežman! Hvala za sporočilo v zvezi
aktivnosti z grobiščem pod Kožljem v Velenju. Obiskal sem go. Pavlo Čas
in od nje izvedel, da se že dalj časa ukvarja z isto temo kot jaz. dogovorila
sva se, da ona vzpostavi stike z osebami katerih naslove sem ji tokrat
posredoval. Obenem pa nameravama sprožiti preko lokalnih glasil obvestilo, da
zainteresirani sporočijo svoje naslove, da bi zbrali čim več imen žrtev pod
Kožljem. Mislim, da Vas bo o tem obvestila tudi ga. Čas. Oznaka iz registra grobišč je: ID
233 (Gorica 4).
20161208__FB_Kovac_Franc_GROZNJE.docm 2016-12-08 Dragutin SafaricGROBIŠČA V ZASAVSKEM HRIBOVJU
dragutin in OPOMBA:
POZOR NA
SPODNJI DEL TEKSTA OBJAVLJENEGA V KNJIGI 2000 leta:
Dragutin Safaric Kako in kdaj in kje je bilo že večkrat objavljeno "Pismo matere nerojenemu otroku" ter kdo ga je odkril v rudarskem rovu "Huda Jama" !?
NEODGOVORNE BEDARIJE BREZ OPRAVIČILA Pretresljivo pismo, napisano v zadnji noči pred smrtjo dne 3.6.1942 svojemu še nerojenemu otroku v osmem mesecu nosečnosti. Sodraški
komunisti brez vesti in morale so jo zadavili, češ da ni vredna "šusa", in plitvo zagrebli v bližnjem
gozdu.
Franc Kovač Niso oni umrli za domovino!!!ONI SO POCRKALI ZA OKUPATORJA KER SO Z NJIM SODELOVALI!!! Izbriši ali skrij komentar Všeč mi je · Odgovori · 1 l Dragutin Safaric Franc Kovač normalni ljudje so normalni, ti OSEL pa se strezni, prazniki so že minili. Rdeči prasci na svobodi....
Franc Kovač Dragutin Safaric jebo ti je pesek mamico!!!Šupak kolaborantski!
Dragutin Safaric Bogdaj čim več migrantov v Deželico - jebal te bojo
Dragutin Safaric Osli z dolgimi tiči so tvojo mamico - zato si defekten
Franc Kovač Dej napiš naslov!PA da te bom obiskal!Boš pol vidu kdo bo koga jebal!!!
Dragutin Safaric NEHAJ ALI PA BO SLEDILA OVADBA
Franc Kovač DEJ ŽE NASLOV PIČKA TI MATERNA!!!
20161208_FB_20090511_Podpohorc_Bistrica_GROZNJE.jpg
20161208_FB_20090511_Podpohorc_Bistrica_ZGROZNJE_za_sliko_Impol_Spomenik.jpg
20161208_FB_20090511_FB_Podpohorc_said_GROZNJE.jpg
ZAPIS – KOPIJA FB 2009-05-11 Podpohorc ! To spominsko obeležje, ki je na sliki, so postavili tvoji domačini z vsemi državnimi častmi ! Moje izražanje ni na tvojem nivoju, niti ne veš, kdo sem in kaj sem. Tvoje "lepotne" grožnje bodo posredovane na primeren naslov, v tvoj kraj, ker te nisem nikjer ne imenoval in ne dotaknil. Kaj je počela Pučnikova komisija? Koliko denarja je dobil njegov brat Ivan, Pučnik, da je pokupil sadovnjake in druge dobrine v tvoji okolici, in, kdo je sedaj lastnik teh dobrin ? Jaz delujem javno, ničesar ne skrivam, jaz se ne skrivam ne nekoč in ne sedaj - pozdravi mi tvojega domačina g. Kaca ! dragutin From:
"dont_reply@panoramio.com" <dont_reply@panoramio.com> Please do not reply this e-mail directly, use the links below. Hi safko01, There are new comments to your photos in Panoramio:
20161212__Odgovor_ge_Cas_13.12.2016__dogovor-za-objave-v-medijih___GROBISCE-PODKRAJ.docm Pozdravljeni. V petek sem bila v cerkvi sv. Mihaela v Skornem. Ker ni bilo g. Pribožiča sem se pogovarjala z nekom, ki sem ga našla, žal imena ne vem, ki je pravkar delal na računalniku. Obljubil mi je, da bodo z vsebino obvestila seznanili ljudi, ki bodo prišli v cerkev. Obljubil mi je, da bo poslal po elektronski pošti to besedilo tudi v ostale cerkve v Velenju in tudi Vinski gori. Dejal pa mi je, da naj grem v Šentilj sama, ker ima tisti župnik raje, če se mu osebno pove. Tako sem tudi storila. Tam je župnik Mazej Andrej, ki pravi, da je iz Šoštanja, mislila sem, da je iz Belih vod. Vprašal me je, ali se kaj dela tudi na Gorici pri Šoštanju, pa sem u pritrdilno odgovorila. V cerkvah sem jim rekla, da se boste Vi ali jaz oglasila v cerkvah, če se bo kdo od svojcev javil, po 6. januarju 2017. Ta sestavek sem poslala tudi g. Hudales Jožetu, ki mi je v začetku leta dejal, da ima poznane na Radiu Velenje in pri Našem času, kjer bo po vsej verjetnosti objavljeno naslednji teden, na Radiu Velenje pa upam že ta teden. Omenili ste, da aktivno delate na priprave grobišča za izkop na Gorici in v bližini pokopališča v Podkranju. Če je dovoljeno, bi vas prosila, da mi sporočite, kdaj to bo, ker bi rada videla, kako to poteka. Ta teden bom obiskala tudi nekega g. Tajnška na Konovem ki menda veliko ve o pobojih. Kaj bom izvedela, Vam sporočim. Ta teden se bom tudi verjetno oglasila pri g. Skazu, da mi še kaj pove, in da skupaj poiščeva.
Lep pozdrav. Čas Pavla
Dne 12. december 2016 16:22 je antonxyz <15470714@users.siol.net> napisal/-a: Spoštovana ga. Pavla Čas! Oprostite, ker na vaš dopis odgovarjam šele danes zaradi objektivnih težav. Morda ste v tem času že opravili katerega od predvidenih kontaktov z omenjenimi osebami. Prebral sem vaš predlog obvestila za občane Šaleške doline s katerim bi slednje nagovorili za sodelovanje. Predlog obvestila sem malo korigiral in ga vam v priponki pošiljam, da ga še vi pogledate. V obvestilu bi lahko navedli tudi vašo telefonsko številko, kamor bi prav tako lahko poklicali eventuelni klicatelji. Če se strinjate bi takšen dopis poslali na obe župniji, Naš čas in Radio Velenje. Za kontaktiranje z g. Ivanom Skazom vam tokrat pošiljam njegovo št. GSM: 041-728-667. V tem času aktivno delam na pripravi za izkop grobišča na Goricah in evidentiranju še enega grobišča v Podkraju blizu glavnega pokopališča. V kolikor potrebujete kakšno
pomoč me lahko kontaktirate! A. Skornšek
http://safaric-safaric.si/katas__katas.htm https://mapio.net/pic/p-18005229/ https://get.google.com/albumarchive/112216634351337432495.htm http://safaric-safaric.si/dragutin-mix.htm http://www.safaric-safaric.si/dragutin-mix.htm http://safaric-safaric.si/Google_Maps_dragutin.htm http://safaric-safaric.si/katas__katas.htm http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x630144_y118984_s7_b4 http://safaric-safaric.si/katas_Cro.htm http://safaric-safaric.si/katas_cro/05_var/katas_005_Varazdin.htm http://safaric-safaric.si/katas_cro/20_med/katas-020_Medimurje.htm http://safaric-safaric.si/katas_cro/07_bje/katas_007_Bjelovar.htm http://safaric-safaric.si/katas_cro/01_zag/katas_001_Zagreb.htm http://safaric-safaric.si/katas_cro/02_krp/katas_002_Krapina.htm http://safaric-safaric.si/katas_cro/03_sis/katas_003_Sisak.htm http://safaric-safaric.si/katas_Slo.htm http://safaric-safaric.si/katas_slo/10_lj/katas_10_Ljubljana.htm http://safaric-safaric.si/VDV.htm http://safaric-safaric.si/katas_slo/80_nm/katas_80_Novo_Mesto.htm http://safaric-safaric.si/Google_galeria.htm http://safaric-safaric.si/izvjesca.htm http://safaric-safaric.si/katas_slo/10_lj/katas_10_Ljubljana.htm http://safaric-safaric.si/Huda_Jama.htm http://safaric-safaric.si/katas_slo/20_mb/katas_20_Maribor.htm http://safaric-safaric.si/katas_slo/40_kr/katas_40_Kranj.htm http://safaric-safaric.si/clanovi_pokojni.htm http://safaric-safaric.si/safaric/2022_Tehnicko_Izvjesce_Stratista_PIETETA.htm http://safaric-safaric.si/Google_Maps_dragutin.htm http://safaric-safaric.si/katas_SFSN.htm http://safaric-safaric.si/katas_SFSN.htm https://www.academia.edu/4777694/6254556-glasnik26 http://safaric-safaric.si/katas__galeria_drzave.htm http://safaric-safaric.si/katas__dragutin/20190405_katas_YUgo_max.jpg http://www.safaric-safaric.si/Perme.htm http://www.safaric-safaric.si/perme/2016_HZK-7_kongres.htm http://www.safaric-safaric.si/Poveznice.htm http://safaric-safaric.si/YU_Balkan.htm http://safaric-safaric.si/hpc/20211202_Hr.Arhiepiskop-Aleksandar_SPC_HPC.htm http://safaric-safaric.si/Dubrovnik.htm http://safaric-safaric.si/katas_Srb.htm http://safaric-safaric.si/katas_srb/10_beo/katas_1001_Beograd.htm http://safaric-safaric.si/katas_srb/30_voj/katas_3000_Vojvodina.htm http://www.safaric-safaric.si/ndh_svastaras-ww2/20170929-Pejcinovic_SOTONA_Srbi_i_KATOLICI.htm
|