_*** GLASNIK ***_

HALO HALO

- ZA DOMOVINU - SPREMNI -
* YU - KRVAVI BALKAN *
HALO HALO

* * * kroz tisocljeta * * * YU - BALKAN * * * kroz tisocljeta * * *

      KOMUNIZEM JE NASTAL KOD TERORIZEM = BEZAKONJE in UBIJANJE

       

      2001-12-08, DNEVNIK, 8. december 2001

       

      O zastaranju zločinov proti človeštvu in o spravi Na kritiko publicista Iva Žajdele v Družini 25. novembra letos ponavljam: »Kazenski pregon za hudodelstva na Slovenskem med vojno in ob koncu vojne .je zastaran.« V tem času je na območju Slovenije veljal kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije z dne 27. januarja 1929, dopolnjen 9. oktobra 1931, v katerem je v členu 6 pod točko 3 posebej določeno, da ostane v veljavi tudi zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 29. januarja 1929. V členu 78 navedenega zakonika je določeno, da »pravica do preganjanja zastara v dvajsetih letih pri zločinstvih, za katere je predpisana smrtna kazen ali dosmrtna robija«. Ta zakon je veljal do sprejema nove ustave DFJ in ga ni mogel preklicati noben avnojski sklep ne revolucionarno »pravo« Kominterne, ki tako in tako ni priznavala nobenega »buržoavzega prava« in je bilo njeno pravo samo v moči orožja. Ne samo Ivu Žajdeli, tudi mnogim drugim se upira misel, da bi tako grozni zločini mogli ostati nekaznovani. Ko I. Žajdela navaja člene v kazenskem zakonu, ki se nanašajo na »nezastarljiva hudodelstva«, prezre, da je sedanji zakon začel veljati šele 1. januarja 1995 in da je tudi kazenski zakon SFRJ z enako določbo začel veljati 1. julija 1977, ko so ti zločini že zastarali oziroma je zastaral kazenski pregon. Oblast prejšnje SFRJ je poskrbela, da je pregon proti storilcem zastaral, sedanja oblast pa si prizadeva, da odgovorni za pregon, ki so še živi, ne bi kazensko ali drugače odgovarjali. Na vprašanje, zakaj sem svoje mnenje zdaj sporočil javnosti, povem, da zato, da bi nevedne in dobro misleče odvrnil od upanja, da bodo po očitno krivični sodbi za Vinka Levstika zdaj prišli na vrsto pravi odgovorni za bratomorni holokavst. Slednje je izključeno, ker je simbioza med prejšnjo totalitarno in sedanjo oblastjo še premočna, da bi se pravosodje spoprijelo z vprašanji, na katere bi moralo odgovoriti. Na tiskovni konferenci 14. novembra letos smo naši najvišji znanstveni ustanovi, Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru, zaprosili za odgovor na vprašanje, kateri kazenskopravni predpisi so v zadevnem času veljali na območju Slovenije, od govora nismo dobili. Odgovor bi moral biti zanimiv za pravosodje. Če bi se odločilo za nezastaranje, bi moralo upravičiti neukrepanje, če za zastaranje, bi moralo spremeniti Levstikovo obsodilno sodbo v oprostilno. Žajdelov očitek, da s svojim stališčem branim zločine, ne drži. Prav zato, ker jih obsojam, mnogi iz kontinuitete odklanjajo deklaracijo o narodni spravi, katere avtor sem. Glede na pol stoletno odmaknjenost kaznovanje še živečih storilcev, kljub teži dejanj, ne bi bilo več smiselno. Namesto kaznovanja - odpuščanje. Odpuščanje je bistvena sestavina sprave, ki je višja etična vrednota od vsake, še tako pravične sodbe. Sprava je najčistejša in najlepša zavrnitev sovraštva in terorizma, ki ogroža svet. Sprava je zmaga dobrega nad zlim. To spoznanje je vodilo našega gibanja za narodno spravo.

      STANISLAV KLEP Bleiweisova 6, Kranj



         

         

        1996 - glava

         

         

        agrarna

        izbjeglica

         

         

         

        dragutin

         

        U

         

        2022 - 1956 = 66

         

         

         

         

        * * *

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

         

        * * *

         

         


         

         

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

        1996.g., NASLOVI DATOTEKA:

         

        1996_113A2-Slo_Teharje-Jezero_Prosenisko-Jalovina___Slo-Atlas-1998-Karta.jpg

        1996_113V2-Slo_Teharje-Prosenisko-brez_JEZERA___VOJNA-1950-Karta.jpg

        19960114__Nas_Cas_DELO_Pobesneli_AMZ_Slovenije.docm

        19960129__Nas_Cas_Voznik_je_bil_Kamnosek_iz_Saleka-Podpecan.docm

        19960528__VJESNIK_Povjesnicari_i_Politicari_gdje_su_Hrvati_U_Sloveniji.jpg

        19960627__Nas_Cas_Tradicionalno_srecanje_Aktivistov_OF_salesko-mislinjskega_okrozja.docm

        19960704__Nas_Cas_Po_planinski_poti_XIV.divizije.docm

        19960810__Nas_Cas_UREDNISTVU_Nas_Cas.docm

        19960817__VECER-Odmevi_Sem_Pac_Hrvat.docm

        19961027__Nedeljski_Slovenski_Brod_na_Hrvaski_Reki.docm

        19961210__Teharje_Cadez-RTV-Ljubljana_DOSJE-Teharje_1945_kaseta-PRICEVANJE.docm

        19961219__Gornji_Dolic_Gospod_XY_telefonski_pogovor_Gornja_Savinjska.docm

        1996xx____LONDON_genocid.jpg

        x

         

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

         

         


         

         

        1996_113A2-Slo_Teharje-Jezero_Prosenisko-Jalovina___Slo-Atlas-1998-Karta.jpg

         

        1996_113V2-Slo_Teharje-Prosenisko-brez_JEZERA___VOJNA-1950-Karta.jpg

         

         


         

         

        19960114__Nas_Cas_DELO_Pobesneli_AMZ_Slovenije.docm

        poslano: DELO in NAŠ ČAS

        dne 25.jan.1996 leta v celoti objavil članek NAŠ ČAŠ

        v časopisu delo nisem sledil, tako ne vem rezultat

         

        POBESNELI AMZ SLOVENIJE!

        Z dvanajst letno hčerko imava dogovor, da se bova na najine strelske treninge in tekme vozila v dopustni predpisani hitrosti. Najinemu športu je to tudi koristno. Sva v žalskem(!?) klubu, imava  pa običajno po trikrat tedensko relacijo Velenje-Žalec-Velenje.

        Spomnim se filma POBESNELI MAX, ki je bil v službi zaščite civiliziranega dela ljudstva! Jaz in hčerka sva bila tista udeleženca v prometu, ki nas je ogrožal pobesneli kamion, z registersko oznako LJ-G1-187, last Avto moto zveze Slovenije, rdeče barve. Na kamionu je bilo popularno vozilo Reno 5, tudi rdeče barve, s kopersko registracijo! To je bilo 14.jan.1996 leta ob 12 uri in 20 minut! Boste lahko ugotovili kdo je bil voznik?

        Na relaciji Žalec-Velenje, točno v Veliki Pirešici je naju dohitel ob asfaltni bazi v spustu proti kamnolomu POBESNELI AMZS! Ker se mi je “prilepil”, sem na omejenem prometnem odseku povečal hitrost na 60 km/h, da bi mu skrajšal potovalni čas. Pa ni bilo dovolj! Točno na mostu ob objektih kamnoloma, v področju dvojnega zavoja, je Pobesnelemu AMZS uspelu skočiti mimo mene! Vozilo mu  je zanašalo, tako da je vozil cik-cak po cesti. Hčerka je zavpila, jaz pa sem se nato odločil, da ga bom, ta naložen KAMION, na odprtem odseku prehitel, kar sem tudi res naredil! Ko sem prispel  do vozila pred menoj, sem se prilagodil prometu, naš MAXI-AMZS pa je cik-cakal preko polne črte in nato vse po vrsti prehiteval! Bili smo vsi prekratki, morda celo neumni za MAXA-AMZS!?

        Pred časom sem se jaz in drugi udeleženci na tem odseku umikali ob rob ceste, ker je bila vključena sirena gasilskega kombija iz Velenja, ta je tudi bil rdeče barve. Verjeli ali ne, voznika osebno poznam, prehiteval je ob polni črti, tovor pa so mu bili otroci! Nisem se zmotil, tovor so mu bili otroci! Šalečani, povprašajte svoje otroke, kako jih »rekreira« ta vaš Šalečan, ko so z njim na cesti?

        Odgovornim za varnost prometa pa vprašanje, zakaj toliko kontrole ali ima voznik pripet varnostni pas, morda izpravne luči..., ko pa vam se dogajajo take grozotne stvari v prometu? Postavljajte kontrole na pravo mesto (!), pa bo mnogo manj žrtev prometa! Varnostni pas ali pregorela luč nič kaj ne koristi udeležencu prometa, dokler bo svobodno divjal naš MAXI! Podatke imate tukaj, kako pa boste ukrepali, je vaša stvar! Meni in mnogim ni znano, ali sem v takem primeru priča ali obtoženec?

         

        P.S. VOZILO AMZS IMA NALEPKO HITROSTI 70 km/h (!!!).

         

        Velenje, 14.jan.1996                                Šafarić Dragutin

         

         

         

        19960129__Nas_Cas_Voznik_je_bil_Kamnosek_iz_Saleka-Podpecan.docm

         

        TA VOZNIK BI NAJ BIL KAMNOSEM IZ ŠALEKA - PODPEČAN!

        Danes me je poklical predsednik gasilskega društva Šalek ob 17.10 uri, ter mi jih je lepo nametal tja v moj koš. Ker se bo verjetno potrebno spoprijeti s temi dečki, bom zapisal njegov odnos do dogodka in izrečene žaljivke s polno ponižanja. Pa smo tam, kjer je Slovencu najbolj važno, da ga manj zanima sam dogo­dek ali je resnica, kot pa blatenje njihovega ponosa, ki ga ti fanti resnično imajo s svojim delom in trudom kod gasilci. Dogodek pa je nekaj, kar jim je omogočilo grdo zlorabo gasilskega znaka.

        Ni možno da bi se to njim zgodilo, oni imajo kontrolo!

        Jaz nimam 100 točk, zato se naj naučim kulture in pameti!

        Naj se uležem na tla in naj z glavo tolčem po tleh, da se mi poravnajo stvari v glavi!? Niso vedeli da sem takšen!?

        Dali so svoj odgovor v časopis, od mene pa javno zahteva­jo, da povem ime tega voznika! Jaz jim imena ne povem! Le v sili!

        Zadevo bodo predali sodišču, pa bom potem moral povedati ime tega voznika! Sicer pa oni niso nič krivi! Moral bom dokazati moje blatenje njihovega dobrega imena. Opozoril sem ga, da sem priča ne pa obtoženec, naj si ponovno prebere zaključek objavljenega članka, kjer sprašujem, ali sem jaz priča ali obtoženec v takem primeru!? Naj se dodatno potrudijo kdo bi to bil.

        Oni so preverili podatke, pa nimajo nikjer kaj takega v svoji evidenci, da bi kdo vozil otroke naokoli. Vprašal sem ga, ali je bil pozoren na izraz »pred časom«, kjer pa ni bilo jasno definirano obdobje, torej je možen čas dogajanja dokaj širok. Njegova obramba je bila, deset ali dvajset let za nazaj ne bodo preverjali, ker ima dovolj drugega dela. Opozoril sem ga, da je lepo izrazil svoj odnos do skrbi za taka početja in do otrok. Dal sem mu vedeti, da je ta dogodek star najmanj dve leti, zgodil pa se je najbrž v soboto med 9 in 11 uro na relaciji ob samotni hiši na leve strani ceste pred Pirešico. Ta informacija mu ni odgovar­jalo za široko preverjanje voznika in ta prevoz otrok.

        Na predsednikovo vprašanje, ali sem res prepričan da je bilo njihovo vozilo, ki ni kombi pač pa delovno vozilo, in kaj če je to vozilo morda bilo iz društva Škal ali Topolšice. Opozoril sem ga, kako nesramno ravno on, ko kotali odgovornost na druge tja v tri dni. Ob gasilskem zvočnem signalu sem zmanjšal hitrost, kombi pa ni tako strašno hiter, sem lahko ugotovil obraz voznika, napis na vozilu in značilno registrsko tablico grba Velenja.

        Povprašal sem predsednika, ali je povprašal otroke kakor tudi ostale, ali je to morda resnica, ali je izvedel morda ano­nimno anketo!? Odločno je odklanjal, da se to ni moglo zgoditi njihovemu vozniku!!! Svoje nizkotno ponižanje in žalitev je občasno pridno obnavljal.

        Predsednik mi je zatrjeval, da nimam 100 točk, pa sem ga opozoril, da na sodišču takim ni potrebno odgovarjati za svoje izjave, saj pravno nimajo potrebnih 100 točk (?).

        Opozoril sem ga, da jaz njega nisem niti enkrat žalil, moja kultura in poštenost je pač takšna, njegova pa takšna!

        Omenil mi je, zakaj se nisem pri njemu oglasil pa bi to razčistili. Poučil sem ga, da sem bil priča 1983.l. pravemu posilstvu deklice, ko pa sem v klubu zahteval razpravo, sem izpadel pravi trotlin! Ne bom se več spuščal na tako skrito pot.

        Preko časopisa bodo zahtevali, da se jim bom moral javno opravičiti za nanešeno škodo ali celo laži! Torej predsednik vna­prej izključuje bilo kakšno možnost odkritja krivca oz. njihovega voznika. Torej jaz absolutno lažem!?

        Obtoževal me je, da preveč filozofiram, da me poznajo, da niso vedeli da sem takšen (?)! Torej sem takšen!?

        Zaradi fiksne predpostavke, da oni, gasilci, niso nič krivi, sem ga opozoril, da se je potem težko pogovarjati, če ima vnaprej definiran - prejudiciran rezultat. Zakaj me sploh kliče?

        Med drugim sem mu omenil, da kraja v Elanu preko 100 mil. DEM še ni nikogar pošlatala, poslušamo le pravljice za lahko noč.

        Postavil mi je vprašanje, ali sem jaz kdaj naredil prometni  prekršek. Spravil me je v smeh, ponovno sem ga vprašal, da tema  pogovora ni o mojem prekršku, pač pa o nečem zelo različnem.

         

        ****************************************************************

        P.S. Slišala se je prisotnost ljudi iz prostora. Morda je snemal?

         

        SPODAJ SNOV ZA NADALJNE TEZE RAZVOJA DOGOTKA

         

        Društvo pa sem omenil le zaradi orientacije in ne za ponižanje! Nikjer nisem omenjal, še manj pa obtoževal gasilsko društvo. Sem pa direktno ciljal na ena samo osebo, ki pripada temu gasilskemu društvu! Predsednik se ne želi potruditi, da bi odkril tega voznika? Odgovornosti se izmika, tako kot se izmika dogodek. Pameten človek bo dojel, da objavljanje takih primerov ni prispe­vek blatenju društva, pač pa razreševanju slabosti v društvu.

        Predsednik poln žaljivk in nepazljivosti pri izražanju, kakšni so šele njegovi podrejeni, vzgojeni po njegovi licenci.

        Vaš heroj se vam bo sam javil. Spoznali ga boste po: govoru, lepoti, srednje čvrsti postavi, po črnih mustačih. Spoz­nali ga boste takrat, ko boste to vi želeli.

        Toliko si lajal, da sem moral prositi za mojo minuto, kajti ti in vi ste nepogrešljivi.

        Po telefonu sem za tebe bil ha-ha-ha, v časopisu pa sem za tebe kar gospod?

         

        Dne 1.feb.1996 leta objavljen takšen članek

         

        Odgovor na članek »Pobesneli AMZ Slovenije« g. Dragutina Šafarića

         

        Ob koncu tega članka je omenjeno tudi PGD Šalek z obtožbo, da smo vozili s plavo lučjo z otroki v gasilskem kombiju. Predsednik in poveljnik društva dajeva odgovor in obvestilo staršem, da tega prekrška društvo ni storilo, za kar imamo dokaze iz potnih nalogov, saj se z otroki na tej relaciji nismo vozili. V bodoče pa želimo, da urednik Našega časa ne dovoli klevetanje po dolgem in počez na račun honorarja g.Šafarića.

         

        Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

         

        Predsednik PGD                           Franc Jošt

        - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

         

        Moj prvi vtis na to temo!

        Že dolg se nismo tako smejal', ko Joštov članek smo bral'!

        - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

        Dne 1. feb. 96 me je na dom poklical g.Melanšek iz Šaleka ali pod Šalekom, sicer gasilec v tem društvu, ki pa je na lep način govoril z menoj, saj me dobro pozna iz časov adaptacije šaleškega gradu nad njegovo hišo. Ta je že imel objavljen odgovor gasilske­ga predsednika v lokalnem časopisu. Tema je bila bolj bistra.

        Tudi njemu nisem povedal imena voznika, sva pa kar dolgo govorila po telefonu po 13 uri.

        Tudi njemu sem svetoval, da naj se stvar postopoma razvija, bo se že odkrilo, kdo je tako pogumen voznik pri njih. Najbolj pa je presenetljiva njegova izjava: Šta prekleta mafija!

        Pred občnim zborom bi oni hoteli dosti problemov odpraviti, nikjer ni preidealno, dela je vedno dovolj, problemov pa tudi.

        Med nama je potekal dostojen, čisti in poverljiv pogovor. To mi mnogo pomeni. Omenil sem mu, da bom sestavil obširno pismo, ki bo naslovljeno na njihovo društvo, seveda kratek odgovor tudi za časopis, katero pismo bo potrebno predočiti pred svojimi člani in najmanj trideset podpisanih na to temo, mi vrnejo pošto s podpisi. Takšen moj pristop je g.Melašek absolutno podprl, da bodo imel osnovo za razpravljanje, med drugim, kdo je to predsednik.

        *** Na poslovnem obisku pri Nigelhell Borisu, dne 30.jan.96 mi je ta gospod dejal, da je prav, kar sem objavil v lokalnem časopisu, da so si zaslužili tako grajo.

        *** Opravičevati se javnosti, da sem lagal, človeku, ki nosi v sebi podlost in nekontrolirano lajanje in poniževanje, je moji filozofiji tuje, to storim le pred človekom, ki si zasluži opravičilo. Kaj takega pa se težko zgodi. Biti predsednik društva in biti delovni še ni jamstvo, da si kulturen in inteligenten, kar ti je bila osnova za blatenje mojega ponosa. 

        *** Ko si se toliko pozanimal kdo sem, gotovo tudi veš, da sem Hrvat, da sem do svojega kruha prišel po zelo težki in trdo garaškem delu. Pri tvojem telefonskem klicu pa si pozabil izjas­niti svojo nacionalno prednost v takem primeru. Tokrat moram svojo nacionalnost jasno izreči, da sem ponosen in čisti Hrvat.

         

        P.S. Snov za odgovor gasilskemu predsedniku Šalek.

         

        PREDSEDNIK PGD ŠALEK, KAKŠEN SI?

        Po moji objavi v časopisu NČ, ob koncu članka »Pobesneli AMZ Slovenije«, je zadeto v pravo točko! Ta predsednik se je najprej dobro pozanimal kdo sem, kakšen sem, ni pa vedel, da sem lahko takšen!? Lažnivec, nekulturen..., neumen in bolan (po telefonu)!

        Tema postaja preobširna za javnost, zato bom obširno pismo naslovil na PGD Šalek, med drugim tudi na željo članov PGD Šalek.

        Ime Šafarić je v Velenju pošteno ime! Kot priseljenec ali priseljena družina v Velenje, smo temu mestu dali mnogo dobrega v ožjem slovenskem in širšem okolju izven Slovenije.

        Šalečani, ali ste vedeli, da je obnova našega simbola grad »ŠALEK« potekla od iniciative med menoj in ravnatelju Kulturnega centra Velenje 1988 leta? Projektna dokumentacija

        REVITALIZACIJA Šaleka je potekla iz mojega znanja, od dolgoletnega fizičnega delavca priseljenca do samostojnega podjetnika projektanta? Hčerka je preteklo leto na mojo iniciativo delala diplomsko nalogo obnove Šaleka! Ime te naše starejše hčerke je v Sloveniji zapisano je kot dvakratna slovenska rekorderka v streljanju! Rekord pomeni nekaj, kar je največ, kar človek v določenem prostoru lahko največ doseže!

        Poglejmo kaj pa je zmožen predsednik tako slavnega PGD Šalek, kot mu to resnično pripada, namreč le društvu. Jaz ločim osebo ali celotno društvo! V odgovoru me ima celo za »gospoda«, po telefonu pa postavlja vse na glavo. Tudi za ta klic in pogovor nimam prič! Pa se drznem javno govoriti, javno govoriti o nizkotni kulturi predsednika. Predal me bo sodišču, kot je to zagoto­vil, in da bo to storil v imenu PGD! Ne, delaj to v svojem imenu, ne mešaj ljudi društva v to. Moj prst je kazal na eno osebo, ti pa s palico tepeš ta moj prst - kazalec! Koliko pa si ti kriv?

        Nudil mi je »medicinsko znanost«, naj se uležem na tla, in naj toliko časa tolčem z glavo po tleh, da se mi bodo stvari »poglihale« v moji glavi! Kajti, malo preveč »filozofiram«, kar ni dobro za mojo glavo! Za Šalečane ali javnost pa, če sem s tako bolno glavo toliko in še marsikaj ustvaril v tej deželi, potem vas sprašujem, kje ste pa vi bili s svojimi glavami? Kje si bil ti vrli predsednik? V čem pa ti prednjačiš pri PGD pred drugimi? Škalčani, ta predsednik je krivdo valil (po telefonu) na vaše PDG!

        Ko me je poniževal in blatil, sem ga opozarjal, naj se osredotoči na predmet moje objave. Šalečani, ko sem predsednika opozoril, da se bo potrebno potruditi, kdo bi naj bil ta voznik, mi je odvrnil, da ima dovolj drugega dela. Opomnil sem ga, da se izmika svoji odgovornosti in s tem tudi odgovornosti do omenjenih otrok! Opozoril sem ga tudi, naj izvrši anonimno anketo v svojem društvu, pa se mu bodo stvari bolje razsvetlile. Med tem pa moja družina in jaz dobivamo tudi druge telefonske klice. Predsednik PGD Šalek, ne boš verjel, da te nekateri tvoji člani imenujejo kar »mafija«! Tudi za to nimam dokazov, vendar pa govorice veliko povedo. Predsednik je »absolutno« in tako tudi v objavi, odločno zavrnil možnost takega početja pri njih. Pa smo končali pravdo! Ob koncu mojega odgovora, da bi te jaz oslovil »z gospod«, boš moral imeti več zrelosti in samospoštovanja. Očitaš neodgovornost urednika za takšno objavljanje. Ja kje pa ti živiš in v katerem to času? Omenjaš celo, da to počnem na račun honorarja!? Škoda, škoda tvoje »kulture in pameti«! Poskusi z ono »tvojo medicino«!

         

        Velenje, 5.jan.1996                                                           Šafarić Dragutin

         


         

        19960528__VJESNIK_Povjesnicari_i_Politicari_gdje_su_Hrvati_U_Sloveniji.jpg

         

        19960627__Nas_Cas_Tradicionalno_srecanje_Aktivistov_OF_salesko-mislinjskega_okrozja.docm

         

        Tradicionalno srečanje aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja

        V soboto, 29. junija, ob 10 uri se bodo zbrali aktivisti OF šaleško-mislinjskega okrožja na tradicionalnem srečanju na letališču v Lajšah pri Šoštanju.

        Srečanju se bodo tudi letos pridružili še preživeli pohodniki XIV. divizije za Štajersko, borci 3. in 4. bataljona VDV brigade, koroški kurirji in seveda borci ter udeleženci NOB območja Velenja in Slovenj Gradca.

        Organizatorji zagotavljajo, da bo letošnje srečanje prisrčno, saj mineva petinpetdeset let od ustanovitve OF slovenskega naroda na Večni poti v Ljubljani. Sovpada tudi s peto obletnico osamosvojitve Slovenije in še bi lahko naštevali pomembne dogodke v prehojeni poti in zgodovini tega dela slovenske države.

        Nesporno je dejstvo, da je bilo med II. svetovno vojno na območju šaleško-mislinjskega okrožja v organizirano ilegalno delo OF vključenih preko 85% odraslega prebivalstva ter mnogo mladih, ki so s svojim delom pripomogli, da so operativne enote lahko delovale in se obdržale na tem področju, ki je bil iz strateških pogledov še kako zanimiv za okupatorsko vojsko.

        Da je bilo ilegalno delo aktivistov težavno in nevarno početje, ni potrebno posebej poudarjati, saj so bili tudi na tem območju sicer maloštevilni prebivalci naklonjeni okupatorju in prenekateri aktivist je zaradi izdajstva končal v zloglasnih nemških taboriščih.

        Grenki so spomini še danes živečih aktivistov in udeležencev NOB na čas okupacije in na čase, ko je šlo za obstanek na tem koščku lepe slovenske zemlje ali pa za vedno pokopati upe na uresničitev želja in napovedi kralja Matjaža.

        Zato niso zaman napisali v vabilo na srečanje: »Kot vsako srečanje bo tudi letos znova priložnost, da skupaj obudimo spomine na čase, ki so bili kruti in težki, vendar včasih tudi lepi in prijetni, saj so nas poleg iskrenega tovarištva povezovali enotni cilji in hotenja«.

        Na srečanje v Lajše so vabljeni vsi ljudje dobre volje, ki jim tovarištvo pomeni ljubezen do svoje domovine.

                                                       Janko Ževart, Milan Razdevšek

         

        OPASKA - dragutin: NAVODILA KAKO POBITI VSE PREK KAR PRIDE V ROKE !!!-???

        1944_VDV_3_pohod_01.jpg     -    1944_VDV_3_pohod_04.jpg

        1944_VDV_3-01.jpg      -     1944_VDV_3-12.jpg

         

         

         

        19960704__Nas_Cas_Po_planinski_poti_XIV.divizije.docm

         

        Po planinski poti XIV.divizije

        V pravem poletnem jutru minule sobote se je skupina tridesetih velenjskih planincev podala po poti legendarne XIV. divizije. Pohod so pričeli v Velunjskem grabnu, se nato povzpeli do domačije Vratar blizu katere se na strmem griču nahajajo ruševine gradu Forhtenek, ki še v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1317. Njegovo ime je povezano z imenom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših grofov in vitezov Celjskih.

        Po počitku in ogledu ruševin so se planinci napotili proti letališču v Lajšah, kjer so se zbrali na svojem srečanju borci in aktivisti NOB Šaleško - Mislinjskega okrožja, na čelu s predsednikom slovenske borčevske organizacije generalom Ivanom Dolničarjem. In s kakšnim namenom so se planinci podali na ta več kot tri ure dolgi planinski marš? Ker je povsem razumljivo, da bi večina borcev - udeležencev tega srečanja, ne zmogla poti, prav pa je, da se obujajo spomini na tiste težke čase, prehodijo to pot namesto njih planinci, ki med drugim tudi niso obremenjeni s strankarsko pripadnostjo in zdrahami. Mogoče še nekaj zanimivosti s te poti: najmlajša udeleženka je štela 12 let, najstarejša pa 86. Slednja je vso, na trenutke tudi zahtevno pot, zmogla brez večjih težav. Za izčrpen poseg v preteklo in polpreteklo zgodovino je odlično poskrbela Anica Podlesnik. Da je vse potekalo po načrtu in da pohodniki niso zgrešili poti, je poskrbel Marjan Skaza z domačinom Dorijem. Situacijo na srečanju pa je eden od udeležencev ocenil takole: »Če bi bila organizacija tako dobra kot golaž, potem bi bilo vse v najlepšem redu«.

         

         

        19960810__Nas_Cas_UREDNISTVU_Nas_Cas.docm

         

        UREDNIŠTVU NAŠ ČAS

        Pri predstavljanju slovenskih političnih strank me prime ali kar prijema, da bi zagrabil te predvsem »nemškutarske jastrebe«, ki lajajo na južno mejo, ki (tudi) nič ne lajajo na svojo zahodno in severno mejo, kjer živijo velike slovenske manjšine.

        Osebna imena političnih veljakov (prej bedakov) so predvsem germanska, zato me ne presenečajo njihovi predvolilni apetiti za poseganjem po ozemlju nekdanje (severne) habzburške monarhije. Nič ne slišimo nemškutarskih arogantnih izjav, po ozemlju, kjer živijo avstrijsko koroški Slovenci ali pa morda tudi Veneti.

        Tudi nič jim ni mar za ugled, obzirnost, morda javno kulturo (osebna že ne), socialne težave, slabo gospodarstvo, prizadetost posameznikom tistega masovnega, ki nosi breme vašega dvomljivega političnega ponosa. Jaz kot neslovenec in mnogi Slovenci nimamo toliko državljanske kulture v sebi, da bi ponosno ali morda v zgulenih hlačal odšli in vam zaupali naše osebno mišljenje, komu smo namenili teh nekaj minut za volišče. V naši več članski družini kakor v mnogih niti eden ne želi za vas porabiti nekaj svojih prostih minut. Naše obnašanje do politikov nas posebej ne veseli, če pa je naš odnos do političnih kandidatov takšen, in politikov ne moti, potem smo se pravilno in pravočasno spametova­li pri svoji politični razgledanosti.

         

        Velenje 26.okt.1996                    Šafarić Dragutin

         

         

         

        19960817__VECER-Odmevi_Sem_Pac_Hrvat.docm

        .

         


         

        19961027__Nedeljski_Slovenski_Brod_na_Hrvaski_Reki.docm

         

         


         

         

        19961210--Teharje_Cadez-RTV-Ljubljana_DOSJE-Teharje_1945_kaseta-PRICEVANJE.docm

        2022-10-00?

         

        KASETA: DOSJE - TAHARJE 1945 (RTV Slovenija 10.dec.1996)

         

        Kraj:              Celjski stari pisker (za glavno katedralo v centru mesta Celje)

         

        Govori            :          Osterman Alojz

         

        Govori:          Mihelin Slavko, sin ubitega Alojza Mihelin

         

        Čuvaj rudnika pri Laškem

         

        Govori            :          Pirc Lotka

        Takrat 1945 leta je bila stara 6 let. Mati je bila noseča, dogajalo pa se je junija 1945 leta. Ko je iskala dokumente 1995 leta  za mamo v Kresnicah, so jo ti vodili kod da je še živa.

         

        Govori            :          Osterman Rezika

        Imela je dve sestri in enega brata. Vedno je bila zaznamovana, 1989 leta ji je to njeni šef celo očital.

         

        Govori            :          Podkoritnik Albina (Rajer)

        Inga Korošec poročena z Nemcem

         

        Vidi se tabla:  PROSENIŠKO 4 km

                                LJUBEČNA 4 km

                                TEHARSKO GROBIŠČE

         

        Govori            :          Lotkova

        Lotkovi so se odločili za pobeg od doma. Lotkova je bila tudi v Šoštanju in so jih od tam s kamionom odpeljali na Teharje. Stražili so jih civilisti oblekah in so pobirali zlatnino od priprtih.  

         

        14.maja 1945 leta

        Podkoritnikovi in Ostermanovi so iz Hrastnika.

         

        Govori:          Rezika Osterman

        Rezika je takrat bila otrok. Pravi da so vojaki hodili in tepli one na tleh, bili so na konjih (misli na stražarje). Maja 1945 leto so mučili: Slovence, Hrvate in Srbe zajete pri Celju, ki jih je zajela 3.Jugoslovanska armada.

         

        Video obrati: 410

        Govori:          Antloga Mira

        Hodila iz smeri Laškega - Liboj - Petrovče kar tri dni. z njimi so bili tudi četniki in ustaši. Kolone so bile tako kod danes v Bosni.

         

        Video obrati: 580

        maj - junij 1945 leta

        Celjska mestna šola in okoliška šola polna oblačil.

         

        Kraj:               Zgornja Hodinja (pri Celju)

        Pokopani bi naj bili Slovenci in Hrvati.

         

         

        Video obrati: 610 - 780

        Govori:          Novak Janez

        Kraj:           MAJDIČEVA GRAŠČINA (na Teharju, Celje - Štore))

        Mučili so predvsem vojaške osebe.

        1955 leta si je s prijateljem ogledal zasajen krompir.

         

        Govori:          Osterman Rezika

        Med striženjem v gostilni Petriček so otroci peli: »prišla je urca, šla bo nemška frizurca«. Šefica jih je kaznovala tako, da jih je puščala dolgo stati na soncu, tudi tepla jih je.

         

        Video obrati: 1085 - 1128

        Kraj:              BRESTANICA (na relaciji Zidani most - Krško)

        Govori:          Hlebec Ivan

        Dogajanje v njihovi okolici. Govori o pobitih partizanih med vojno.

        Preveri xxx

         

        Govori:          x

        Proti tankovski jarek v Brestanici in tudi pri proti letalski  jarek v Krškem. Ko so ljudi zmetali v jarek so jih nato še razstreljevali. V žepih so imeli karte za prehrano med vojno, tako so jih prepoznali, da so to bili Slovenci.

         

        Video obrati: 1128 - 1150

        Kraj:              TRBOVLJE 9.-10.maj 1945 leta

        Govori:          x

        Zaprti so bili predvsem premožni Trboveljčani.

         

        Video obrati: 1150 - 1160

        Kraj:              MARIJA REKA (na relaciji preko hriba Prebold - Trbovlje)

        Govori:          Gradišek Julij, avtor nekega materiala (?)

        Ves teden so vozili in xxxx

         

        Video obrati: 1160 - 1190

        Kraj:              TRBOVLJE - OZNA

        Kraj:              HUDA JAMA 1944 - 1945 (Spodnja Rečica pri Laškem)

        KONRAD PEVEC (Hrastničan) opravljal delo do 28.maja

        1988 leta Rudnik Trbovlje objavil neke materiale v svojem »Glasilu«.

         

        Video obrati: 1190 - 1250

        Kraj:              CELJE - KOŠNICA

        Pavlič Jože bil zaprt. Tam so pobijali premožne domačine. V juliju je že bilo v glavnem očiščeno ljudstvo. Dne 3.avg.1945 leta bila objavljena splošna amnestija.

         

        Kraj:              GRIŽE (desno od reke Savinje na relaciji Prebold - Celje)

        Delovno taborišče v Grižah, tam so mladoletnike pripeljali na delo in jih potem pobili.

         

        Video obrati: 1265 - 1265

        Kraj:              CELJE

        Tomo, živi v Celju, ujetniki (?) so ga prepoznali.

         

         

        Video obrati: 1265 - 1370

        Kraj:              KRŠKO (preveri)

        Govori:          Grgič Silvo - partizan, avtor partizanske knjige.

         

        Video obrati: 1370 - 1420

        Kraj:              MEDLOG (pri Celju proti Žalcu)

        Govori:          neznana oseba

        Izkopi pri gradnji, ostanki ustaških ujetnikov. Kosti so prestavili v jamo na drugem mestu v bližini, po nalogu čelnika policije.

         

        Video obrati: 1420 - 1490

        Kraj:              GOLOVEC 1996 (v Celju za Savinjo proti Preboldu)

         

        Video obrati: 1490

        »ISKANJA« Mitja Ribičič

         

        * * * * * * * * * *

         

        prepisi iz lista:

        28.maj 1945    Vlak v Celje s slovenskimi civilisti

         

        Govori:          Tršan Marija

        Kogej Pavle

        V jarek dolžine 100m pokopaval ubite ljudi. Imeli so pokopališče za ubite za zabavo. V vročem poletnem dnevu so otroke ločili od staršev in so jih odpeljali na Petriček z avtobusom. Otroke so ostrigli do gole glave. Na Petričku je bila upraviteljica Tjaša, črna in vdova.

         

        = = = = = = = = = = = = =

        Avtor: ČADEŽ MARKO

        Predvajano: 10.dec.1996 leta na RTV Ljubljana

         

         


         

         

        19961219__Gornji_Dolic_Gospod_XY_telefonski_pogovor_Gornja_Savinjska.docm

         

        1.   Lokacija dogajanja Huda luknja-Gornji Dolič-Mislinja-Slovenj Gradec.

        2.   Neuspešna pogajanja so bila med Nemci in partizani in ne med partizani in ustaši kot to mnogi mislijo! Pri pogajanju so Nemci ubili kar sedem (7) partizanskih pogajalcev 3.brigade. Takoj po uboju 7. pogajalcev se je začel napad. Napad se je začel v petek 11. maj 1945 leta popoldne ob 15 uri in je trajal vse do 14. maja 1945 leta do 16 ure (pon.).

        3.   Najprej so tu bile Nemška brigada 8. brigada (?) in 9.brigada.

        4.   Za nemško 8. brigado so šli ustaši, četniki, domobranci in še vsi ostali na begu iz  takratne Jugoslavije, (da so to bili  domobranci trdi prof. Kljajič Damjan 1997-01-08).

        5.   Partizanska 3. brigada. Komandant te brigade je bil Kosta Nađ!

        6.   Kolona beguncev(?) bi naj bila: Vitanje-Dolič-Mislinja-Slovenj Gradec.

        7.   XY je bil v VDV 3. štabu radio vezistov (to je ta moj sogovornik XY).

        8.   V času tega spopada je XY bil v sedlu svojega konja, kateri pa je bil zadet  točno skozi srce, nakar sta oba padla na tla. To bi naj bilo pri  žagi (Hoff ali Hudavernik).

        9.   Moj XY takrat ni izstrelil niti en metek iz svojega avtomata.

        10. Njegov šef radio vezistov je bil Juretič iz Bleda.

        11. Dve partizanski (?) diviziji 17. In 29.

        12. Bleiburški pokol so izvedli v največji meri prav Angleži in ne partizani!

        13. Pokolj v Borovljah (Braslovče) so tudi v glavnem izvedli Angleži! (?)

        14. Dne 16. maja 1945 leta so tri letala iz zraka razkuževala ta bojišča.

        15. Dne 17. maja 1945 leta so s kamioni odvažali trupla domobrancev proti Celju (morda na Teharje), ostale pa so pokopali na kraju samem.

        16. Ko je PANCER GRABEN bil poln, nato so (višek?) Trupla odvažali s kamioni v druge kraje ali proti Celju (ali proti Laškem?, sem vprašal).

        17. Nemci so iz Šoštanja preko hribov  streljali vse do Mislinje in Doliča.

        18. Ubitih konjev v tem spopadu je bilo najmanj 1.000 (en tisoč).

        19. Na moje vprašanje, da nekateri pravijo, da je bilo ubitih do 15.000 ljudi, mi XY ni jasno odgovoril,  le to, da so trupla bila naložena v kupih tudi do 2m visoko. Bilo je premalo izkopanih grobnic, zato so odvažali proti Celju (?).

        20. XY se ne strinja z mojim objavljenim razmerjem padlih v tem boju 1:500.  Po njegovem je padlo tudi precej partizan, ki so napadli kolono begunce?

         

        OPOMBA - dragutin

        V knjigi OD VSTAJE DO ZMAGE, Velenjčan knjige je avtor Milan Ževart 1966. na strani 176 pa omenja 2. bataljon 19. SS  policijskega polka.

        Ko sem na velenjskem Starem gradu postavil navadno vprašanje gospodu Ževartu, kaj mi lahko pove o žrtvah v Bohovi pri Teznem je odgovoril da o tem nič ne ve.

        Lažnivec, bil je kakih 25 let vodja partizanskega zgodovinskega arhiva. Še enkrat: lažnivec.

        Med drugim sem spoznal, da je zgodovina Šaleško dolino konec z 9.majem 1945.leta.

        Tako zgodovinarji, jaz pa kar po svoje mlatim prazno slamo, in mlatim z njimi objave in prepire, jih vznemirjam s vprašanji o nečem kar ne »obstoja« razen na desetine jam z žrtvami tu v Šaleški dolini.

        Zgodba v maju 1945. v Zgornjem Doliču pak je nekje tam daleč s pobitimi 8.000 civilistov – Hrvati!

        To ni genocid pa niti ne zločin, to je bila samo »drhal«, katero se lahko pobije ali pokolje, tako je zapisano v slovenski zgodovinski knjigi Strleta še 1977. leta v knjigi »Veliki finale na Koroškem«.

        Da bo zadeva še bolj ogabna, v knjigi iz leta 2000 pod naslovom »Tudi mi smo umrli za domovino« pa nek drugi šaleški udbaš Zavadlav (anonimno) pripravi kod član uredniškega odbora prispevek za knjigo ki jo je pripravljalo slovensko društvo »Tudi mi smo umrli za domovino«, pozor, kako Hrvati še leta 2000. v  Međimurju izvajajo »GENOCID« nad Slovenci ???

        Nato se potem zgodi naslov knjige »Hrvaška grobišča v Sloveniji« pod okriljem R. Slovenije.

        Absurd ali samo zloba morda pa so slabo pismeni avtorji na nivoju uradne udbaške zgodovine Slovenije.

         

         

         

        1996__LONDON_genocid