_*** GLASNIK ***_

HALO HALO

- ZA DOMOVINU - SPREMNI -
* YU - KRVAVI BALKAN *
HALO HALO

* * * kroz tisocljeta * * * YU - BALKAN * * * kroz tisocljeta * * *

      KOMUNIZEM JE NASTAL KOD TERORIZEM = BEZAKONJE in UBIJANJE

       

      2001-12-08, DNEVNIK, 8. december 2001

       

      O zastaranju zločinov proti človeštvu in o spravi Na kritiko publicista Iva Žajdele v Družini 25. novembra letos ponavljam: »Kazenski pregon za hudodelstva na Slovenskem med vojno in ob koncu vojne .je zastaran.« V tem času je na območju Slovenije veljal kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije z dne 27. januarja 1929, dopolnjen 9. oktobra 1931, v katerem je v členu 6 pod točko 3 posebej določeno, da ostane v veljavi tudi zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 29. januarja 1929. V členu 78 navedenega zakonika je določeno, da »pravica do preganjanja zastara v dvajsetih letih pri zločinstvih, za katere je predpisana smrtna kazen ali dosmrtna robija«. Ta zakon je veljal do sprejema nove ustave DFJ in ga ni mogel preklicati noben avnojski sklep ne revolucionarno »pravo« Kominterne, ki tako in tako ni priznavala nobenega »buržoavzega prava« in je bilo njeno pravo samo v moči orožja. Ne samo Ivu Žajdeli, tudi mnogim drugim se upira misel, da bi tako grozni zločini mogli ostati nekaznovani. Ko I. Žajdela navaja člene v kazenskem zakonu, ki se nanašajo na »nezastarljiva hudodelstva«, prezre, da je sedanji zakon začel veljati šele 1. januarja 1995 in da je tudi kazenski zakon SFRJ z enako določbo začel veljati 1. julija 1977, ko so ti zločini že zastarali oziroma je zastaral kazenski pregon. Oblast prejšnje SFRJ je poskrbela, da je pregon proti storilcem zastaral, sedanja oblast pa si prizadeva, da odgovorni za pregon, ki so še živi, ne bi kazensko ali drugače odgovarjali. Na vprašanje, zakaj sem svoje mnenje zdaj sporočil javnosti, povem, da zato, da bi nevedne in dobro misleče odvrnil od upanja, da bodo po očitno krivični sodbi za Vinka Levstika zdaj prišli na vrsto pravi odgovorni za bratomorni holokavst. Slednje je izključeno, ker je simbioza med prejšnjo totalitarno in sedanjo oblastjo še premočna, da bi se pravosodje spoprijelo z vprašanji, na katere bi moralo odgovoriti. Na tiskovni konferenci 14. novembra letos smo naši najvišji znanstveni ustanovi, Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru, zaprosili za odgovor na vprašanje, kateri kazenskopravni predpisi so v zadevnem času veljali na območju Slovenije, od govora nismo dobili. Odgovor bi moral biti zanimiv za pravosodje. Če bi se odločilo za nezastaranje, bi moralo upravičiti neukrepanje, če za zastaranje, bi moralo spremeniti Levstikovo obsodilno sodbo v oprostilno. Žajdelov očitek, da s svojim stališčem branim zločine, ne drži. Prav zato, ker jih obsojam, mnogi iz kontinuitete odklanjajo deklaracijo o narodni spravi, katere avtor sem. Glede na pol stoletno odmaknjenost kaznovanje še živečih storilcev, kljub teži dejanj, ne bi bilo več smiselno. Namesto kaznovanja - odpuščanje. Odpuščanje je bistvena sestavina sprave, ki je višja etična vrednota od vsake, še tako pravične sodbe. Sprava je najčistejša in najlepša zavrnitev sovraštva in terorizma, ki ogroža svet. Sprava je zmaga dobrega nad zlim. To spoznanje je vodilo našega gibanja za narodno spravo.

      STANISLAV KLEP Bleiweisova 6, Kranj



         

         

        1994 - glava

         

         

        agrarna

        izbjeglica

         

         

         

        dragutin

         

        U

         

        2022 - 1956 = 66

         

         

         

         

        * * *

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

         

        * * *

         

         


         

         

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

        1994.g., NASLOVI DATOTEKA:

         

        19941030__Nas_Cas_Stormanu_Ucna_Ura.docm

        19941031__Nas_Cas_Stormanu_Ucna_Ura_ZADNJA.docm

        199410xx__Nas_Cas_Kateri_klubi_in_Drustva_DOTACIJE.docm

        x

         

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

         


         

         

        19941030__Nas_Cas_Stormanu_Ucna_Ura.docm

         

        ŠTORMANU UČNA URA

        Najprej zamera uredništvu, ko daje toliko prostora za objavljanje nizkotnih osebnih blebetanj NEpolitikov.

        Štorman, sram te naj bo, ko tolikokrat uporabljaš besedo neSlov­enci ali Prišleki, ne poveš pa, koliko znoja so ti neSlovenci pustili tvoji deželici, v kateri se ti počutiš tako močan (skor­ajda groziš) in nam razkrivaš svoje lastnosti. Pojasni meni in Velenjčanom, v kateri osovraženi skupini sem jaz kot neSlovenec - Hrvat, pripadam kulturnemu in razgledanemu narodu! Kot neSlovenec sem za to slovensko državo veliko dobrega naredil. Nisem pa tako nizke kulture, da bi si v nedogled dovoljeval prenašanje tvoje nizkotnosti. Ti nosiš dvojno državljanstvo (nisi se odrekel onega drugega !?), jaz pa samo slovensko, samo zato, da ne bom izzival tvoje politične in splošne (ne)lastnosti. Mojo domovino ni obis­koval klovn Žirinovski, tvojo ali najino pa je. To nas mora bolj skrbeti, kot pa delavci Prišleki. Kaj še ne veš, da gospodarska požrešnost prinaša socialne probleme. Sicer pa, koliko svojega prostega časa  sem posvetil tvoji domovini, zapomni si, NAJINI. To je merilo lojalnosti in pripadnost civilizaciji ali sredini. Statistika pa naj pove, kateri sloji jim delajo največ težav.

        Štorman, povej, kam grem jaz na grob staršev ob dnevu mrtvih, kam pa bodo šli moji otroci obiskovat moj grob? Kaj ti še ni znano, da se otroci iz mešanih zakonov imajo za Slovence, po genih pa ni tako. Neorganiziranost Prišlekov pa je dobrodošla za sivo asimi­lacijo. Kako to, da tebe ali Slovence ne moti, da se v javnosti kakor tudi ne v politiki, Prišleki ne oglašajo v takem procentnem razmerju, kot jim to pripada po storilnosti v slovenskem gospo­darstvu? Je to kaj v zvezi z demokracijo? Razočaranje nad tvojo politiko poznam, nerazumljivi pa so mi drugi možje, žal jih ne morem imenovati kulturni politiki. Kolikšen ustvarjalni ali ekonomski delež so temu mestu dali Prišleki, pozanimaj se. Smo sposobni, smo delovni, smo pošten narod. Mnoge športne kolajne so temu mestu priborili Prišleki, v boju proti svojemu narodu. Komu smo torej LOJALNI? V političnih strankah pa nas ne najdeš! Avto­busi so prihajali v moj rojstni kraj, nabirali delavce in jih odvažali v svoja podjetja v Slovenijo na delo. Vsak delavec ustvarja višek dela, ki ga obdrži delodajalec in ga obrača. Tvoja razgledanost in tvoja politika ti ne dovolita vpogleda v to skrivnostno formulo. Si kdaj slišal, da sem kot delavec v lastni firmi, v Sloveniji(!), samo za prenočišče, v udarniško grajenem samskem domu, plačeval cca 60% mesečne KV plače!? Štorman, to je politika! Mi(?), po tvoje dobimo vse v Sloveniji. Podjetniki že vedo, zakaj delajo tako, koga bolj potrebujejo, tebe ali nas? Ti pa pridi k meni na učno uro, ker si je prekleto potreben, pa boš spoznal, koliko tega te bom lahko naučil kot(?). Učil te bom tvojo zgodovino, morda političnost, tvojo kulturo, razkazal ti bom tvojo domovino. Predvolilne točke pa ne dobiš pri meni. Pred volitvami pa, pokažite politiki več znanja. Šaleški simbol, ostanki gradu Šalek, in tehnično in delovno obnavljajo delavci(?) morda kar 80%. Kot delovni ljudje Velenja tudi mi(?) prispe­vamo ta sredstva. Šalek pa bo ostal, ko Štormana in mene več ne bo. Sedaj pa me lahko še najdeš v sosednem bloku B, kjer sem že polnih osem let in tam pridno garam, saj veš kje je to.

         

        Velenje, oktobra 1994 leta                   Velenjski KEOPS

         

         

         

        19941031__Nas_Cas_Stormanu_Ucna_Ura_ZADNJA.docm

        UČNA URA ŠTORMANU - ZADNJA

        Slovenski državljani, oz. Velenjčani, ločijo dobro od slabega, naj sami presodijo moje poglede in delo v tej sredini in Štor­manove agresivne ter necivilizirane odnose s slovenskimi državljani kakor tudi s Slovenci. V Slovenijo sem prišel delati po tistem, ko se me starši odhranili in vzgojili, sposobnega za delo, to je bilo davno 1956 leta. Kot najmlajši ali peti brat, sem tudi jaz odšel v Slovenijo, kamor me je s seboj odpeljal moj oče na delo v Celje. To je tista skrivnostna formula, ZAKAJ TAKO, ki jo Štormanovci ne morejo dojeti. Razlika med delovno in poli­tično migracijo je prekleto mala. Danes še vedno živimo štirje brati v Sloveniji in imamo svoje družine, kot dober prispevek slovenskemu prebivalstvu (gospodarstvu!). Dve leti starejši brat pa je emigriral v tujino, s samo štirimi razredi osnoven šole, prav iz Velenja, ker mu niso omogočili obiskovanje osnovnošolske­ga izobraževanja! Ta brat emigrant je postal doktor znanosti v Nemčiji. Štorman, ko se boš naučil geografije, boš videl, da sva BALKANCA, jaz sem ponosen, ti že več kako se počutiš, za Slovenca ali Nemca? Ko boš pa pogledal zemljepisno karto in poiskal mes­tece BELICA, boš videl, da si za mene južnjak. Komu bom jaz izrazil spoštovanje, je moja osebna odločitev, ki ne bazira samo na etiki, marveč na osebnih lastnosti dotičnega. Štorman, na moja vprašanja ne znaš odgovoriti, zato se ne ukvarjaj s politiko, sicer se ti tudi ne, ko pa boš znal razumno kontaktirati, brez podlosti, lahko ponovno začneva z učno uro, v lepi slovenščini.

        Meščanom Velenja in širši okolici sporočam, da je v pripravljanju ustanavljanje nove politične stranke, ki bo najbrž imela kratico DUS. Štorman in njegovi privrženci pa lahko iz te kratice sesta­vijo dva imena stranke, ki bosta v svoji vsebini izstopala kot demokratična in civilizirana, Štormanovi stranki pa nasprotna po vsebini, primerna času in okolju, kjer nastaja.

        Velenje okt.1994                                      Velenjski KEOPS

                                                                                Šafarić Dragutin

         

         

         

        199410xx__Nas_Cas_Kateri_klubi_in_Drustva_DOTACIJE.docm

        KATERI KLUBI in DRUŠTVA IMAJO PRAVICO DO DOTACIJ V VELENJU ?

        Velenjčani imamo v sedanji občini okoli dvesto (200) raznih društev in klubov. Velenjski ZTKO se je uspešno rekonstruiral (sprivatiziral) tako, da smo dobili Športno zvezo Velenje, ki združuje le 31 športnih klubov. Vsi smo davkoplačevalci, iz teh sredstev pa se financirajo športne aktivnosti le privilegirani klubi, preko sto klubov in društev pa se mora samo financirati že več let. Večletna neresnost nekdanjega predsednika ljudske teh­nike Markoviča in takratnega V.D.ZTKO-ja Marjana Klepca, ni pa izvzeta skupščina ZTKO, je dobrodošla za preusmerjanje sredstev predvidenih za aktivnost klubov tehnične kulture v klube športne narave. Takratnih enajst klubov je v ZTKO (ne)zastopal en sam delegat. Z nastankom Športne zveze Velenje, so velenjski možje degradirali ali celo diskriminirali vse ostale klube in društva. Za nekatere še skrbi vojska, v višini stroškov poštnih znamk za eno leto. Precej klubov in društev ni niti na seznamu, čeprav so registrirani in uvedeni v statistiki. Navadili so se na nepoštenost občinskih (ne)športnih močnikov.

        Kdo je odgovoren za katastrofalno stanje, bomo v kratkem dobili odgovor od občinskih organov, od Izvršnega sveta, kjer smo zapro­sili za prikaz uradnih podatkov. Zahtevamo, da se tabelarično prikažejo vsi klubi in društva v Velenju, ter dotacije kakor tudi uspešnost teh klubov, ki se celo razmetavajo z našimi sredstvi. M. Klepec pa še vedno ni dal odgovor na februarske obtožbe za rokometni ženski klub, ravno tako se ni nihče, uradno, spomnil teh obtožb, po Velenju pa se kar šušlja o rokometašicah. Predla­gamo vsem prizadetim klubom, da se odzovejo in da pridejo v čim večjem številu na skupni razgovor, pravilneje na PROTEST, za katerega želimo, da je v občinski dvorani. Točen dan in ura bodo kasneje objavljeni. Ne pozabite, sedaj se bodo razporejala sred­stva dotacij za dejavnosti in aktivnosti za prihodnje leto. Potrebno je pripraviti programe dejavnosti, da se bodo uvrstili v skupne programe dotacij. Položimo jim programe na mizo.

        Zahtevamo, da se vse klubske dejavnosti izločijo iz skrbništva vojske, smo civilne narave, naj nas tudi občina vzdržuje tako, kot se spodobi v civilizirani družbi. Predlagamo ali kar zahtevamo, da se ustanovijo občinske zveze po dejavnosti in pa po grupa­cijah, za katere bo skrbela občina in nikakor ne posebna spriva­tizirana zveza, kot jo imamo sedaj v Velenju.

         

        Velenje okt. 1994                   Klub  DX-SLV

                                           Preds. Šafarić Dragutin