_*** GLASNIK ***_

HALO HALO

- ZA DOMOVINU - SPREMNI -
* YU - KRVAVI BALKAN *
 HALO HALO

 * * * kroz tisocljeta * * * YU - BALKAN * * * kroz tisocljeta * * *

      KOMUNIZEM JE NASTAL KOD TERORIZEM = BEZAKONJE in UBIJANJE

       

      2001-12-08, DNEVNIK, 8. december 2001

       

      O zastaranju zločinov proti človeštvu in o spravi Na kritiko publicista Iva Žajdele v Družini 25. novembra letos ponavljam: »Kazenski pregon za hudodelstva na Slovenskem med vojno in ob koncu vojne .je zastaran.« V tem času je na območju Slovenije veljal kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije z dne 27. januarja 1929, dopolnjen 9. oktobra 1931, v katerem je v členu 6 pod točko 3 posebej določeno, da ostane v veljavi tudi zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 29. januarja 1929. V členu 78 navedenega zakonika je določeno, da »pravica do preganjanja zastara v dvajsetih letih pri zločinstvih, za katere je predpisana smrtna kazen ali dosmrtna robija«. Ta zakon je veljal do sprejema nove ustave DFJ in ga ni mogel preklicati noben avnojski sklep ne revolucionarno »pravo« Kominterne, ki tako in tako ni priznavala nobenega »buržoavzega prava« in je bilo njeno pravo samo v moči orožja. Ne samo Ivu Žajdeli, tudi mnogim drugim se upira misel, da bi tako grozni zločini mogli ostati nekaznovani. Ko I. Žajdela navaja člene v kazenskem zakonu, ki se nanašajo na »nezastarljiva hudodelstva«, prezre, da je sedanji zakon začel veljati šele 1. januarja 1995 in da je tudi kazenski zakon SFRJ z enako določbo začel veljati 1. julija 1977, ko so ti zločini že zastarali oziroma je zastaral kazenski pregon. Oblast prejšnje SFRJ je poskrbela, da je pregon proti storilcem zastaral, sedanja oblast pa si prizadeva, da odgovorni za pregon, ki so še živi, ne bi kazensko ali drugače odgovarjali. Na vprašanje, zakaj sem svoje mnenje zdaj sporočil javnosti, povem, da zato, da bi nevedne in dobro misleče odvrnil od upanja, da bodo po očitno krivični sodbi za Vinka Levstika zdaj prišli na vrsto pravi odgovorni za bratomorni holokavst. Slednje je izključeno, ker je simbioza med prejšnjo totalitarno in sedanjo oblastjo še premočna, da bi se pravosodje spoprijelo z vprašanji, na katere bi moralo odgovoriti. Na tiskovni konferenci 14. novembra letos smo naši najvišji znanstveni ustanovi, Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru, zaprosili za odgovor na vprašanje, kateri kazenskopravni predpisi so v zadevnem času veljali na območju Slovenije, od govora nismo dobili. Odgovor bi moral biti zanimiv za pravosodje. Če bi se odločilo za nezastaranje, bi moralo upravičiti neukrepanje, če za zastaranje, bi moralo spremeniti Levstikovo obsodilno sodbo v oprostilno. Žajdelov očitek, da s svojim stališčem branim zločine, ne drži. Prav zato, ker jih obsojam, mnogi iz kontinuitete odklanjajo deklaracijo o narodni spravi, katere avtor sem. Glede na pol stoletno odmaknjenost kaznovanje še živečih storilcev, kljub teži dejanj, ne bi bilo več smiselno. Namesto kaznovanja - odpuščanje. Odpuščanje je bistvena sestavina sprave, ki je višja etična vrednota od vsake, še tako pravične sodbe. Sprava je najčistejša in najlepša zavrnitev sovraštva in terorizma, ki ogroža svet. Sprava je zmaga dobrega nad zlim. To spoznanje je vodilo našega gibanja za narodno spravo.

      STANISLAV KLEP Bleiweisova 6, Kranj



         

         

        1960 - glava

         

         

        agrarna

        izbjeglica

         

         

         

        dragutin

         

        U

         

        2022 - 1956 = 66

         

         

         

         

        * * *

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

         

        * * *

         

         

         

         

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

        1960.g., NASLOVI DATOTEKA:

         

         

         

         

        x

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

         

         

         

        19600331__19600919_Celje-Ingrad_Safaric_Dragutin_BOLAN-prekinitev_dela_6_mesecev.jpg

         

        NAPOMENA – slika dokument: 19591210_19591221_Celje_Bolnica_2_operacija_Ileus.jpg

        U bolnicu primljen dana 1959-12-10  pa do izlaska 1959-12-21  to je samo 11 dana

        ALI DO NOVE GODINE SAMO JOŠ 10 DANA A JA SAM MORAO NA OTVORENO TE HLADO GRADILIŠTE NA ZIDARSKE POSLOVE (!!!-???)

        Preživio sam mučnih 3 puna mjeseca i posjećivao još večernju tehničko školu u Celju

         

        Mlada hrvatica „čistaćica“ Dubravka Kamber slučajno je bila u blizini razgovora ambulantnog dr.B.Hrašovec i med.sest. Ivanka, kada je taj „dr.mrzitelj“ rekao, da se Dragutinu Šafariću neće nuditi pomoć pa makar on umirao.

        TKO JE TO bila Hrvatica Dubravka Kamber ? Nikako nije smjela ta „Hrvatica“ završiti niti osnovno školu u jako krvavom Celju ali poslije 30 godina ja tražim to osobu „Dubravko“ i tada me je posjetila u Velenju, te joj izručio video kasetu snimljenu 1991.g. Slovenske TV kuče. Moj problem je bio jer nisam ništa znao gdje živi i kakvo ima prezime.

         

        „DOSJE TEHARJE“

         

        Otac joj Tomica Kamber policijski oficir NDH, majka joj bila kćer tvorničara u Celju, zato su „bježale“ iz Zagreba u sigurniji svoj kraj u Celje, kada, pa valjda svibnja 1945.g.  Skoro će koji dan kasnije u noći netko doći na vrata, probuditi ih i: bježite sutra vas možda vodio na strijeljanje.

        Bježeći prema Zagrebu ali ne baš daleko – na putu iz Celja prema Laškom pokupio ih je neki kamion? Završile su u zatvoru u Zagrebu, ali se je nekako dobro završilo.

        Ovdje se spominje moj slučaj o operaciji u Celjskoj bolnici, kako me je iste godine već dva puto u noći hitna vozila u bolnicu, ovaj put nije se moglo dalje pod „nož“ i tri dana u „šok“ sobi.

        Poslije mnogo godina, vozač hitne pita djevojku Dubravko (bila je sobarica-čistačica bolnici) dali ona slučajno nešto zna  kako je sa majkom preživjela proljeće 1945.g. u Celju. Taj vozač celjske hitne bio je 1945.g. kao mnogi angažiran za sve i svašta, te je slučajno vidio zapis „Josipa (Helena) Kamber“ i odlučio je spasiti ih što prije.

        Ja sam rođen veljače 1940.g. a Dubravka je bila mlađa od mene!? Ali neki trenutak ona prilazi do mog kreveta (idući dan), gdje sam doslovce umirao od muke: stavi ruke ispod mene te me na svojim rukama nosi na operacijski stol! To je bio idući drugi dan u podne – a progledao sam tek kada je već bilo tamno, oko kreveta nešto sve bijelo a ja imam vezane ruke i noge. Sekunda i za mene opet tama…

        Da „čistačica“ Dubravka lijepo ti je ime a do mene u Velenje došla je sa mužem, direktorom jednog pogona u svijetu poznate tvornice „Gerenje Velenje“,  u marcedesu čokoladne boje (?)

        Ovo neka bude moja mala priča za laku noć…

         

        NAPOMENA: uz ovaj kratak zapis postoji još puno toga zapisano u ručnoj bilješki!

         

         

        196009_Gornji_grad_Dragutin_Andrini-Silva_sindikat_Ingrad-Celje.jpg

        Ove slike sam razvijao i pravio sam u foto studiju mojem poduzeću INGRAD 

        Na prvoj slici desno stariji brat Blaž pa  Silva i Dragutin