|
1945 - glava
agrarna izbjeglica
dragutin
U
2022 - 1956 = 66
* * * = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
* * *
= = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = 1945.g., NASLOVI DATOTEKA:
1977_Strle_Veliki_Finale_na_Koroskem.htm 194505__NOB_1941-45_zakljucni_spopadi_KOROSKA. htm 1945__1980_20140807_MailOnlibe_From_Stalim_to_Hitler.docm 1945_1999__VDV3_13_Atlas.jpg 1945_1999__VDV3_karta.jpg 1945_Kozjak_20_ljudska_milica.jpg 194505__20020419_MLADINA_Zidani_most_Hrastnik_Sirje_Lasko.docm 194505__NOB_1941-45_zakljucni_spopadi_KOROSKA.docm 194505__NOB_1941-45_zakljucni_spopadi_KOROSKA.htm 19450505__1951_Sisak-Brezovica_Pobijrno-6000_Domobrana.jpg 19450508_NDH_ZAGREB_8.svibnja_i_Ulazak_partizana_u_njega.docm 19450509__10225_statistika.jpg 19450509__10402_1943_Pleterje_po_napadu_Partizanov.jpg 19450509__10524_1943_Turjak_v_Plamenu.jpg 19450509__10669_14-divizija_boji_Celje_Vitanje_Mislinja_Graska_Gora_Ljubno.jpg 19450509__10695_1944_Lj_Rupnik_Rosener_Rozman.jpg 19450509__10757_1944_Savinjska_Velenje_Sostanj_Luce.jpg 19450509__10990_1945_Celje_maj_umik.jpg 19450509__10995_19450509_Koroska_Maribor_Celovec.jpg 19450509__10998_1945_Celje_Glazija.jpg 19450509__11000_19450513_Dravograd.jpg 19450509__11002_19450515_Poljana_vdaja.jpg 19450509__11003_19450509_Korosko_Pliberk.jpg 19450509__20000509_Topolsica_NOB_obletnica_55_Proslava.jpg 19450509__20000511_Topolsica_Nikoli_Vec_VOJNE.jpg 19450509__20100808-01_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg 19450509__20100808-02_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg 19450509__20100808-07_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg 19450509__20100808-09_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg 19450509__20100808-10_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg 19450509__20100808-21_Topolsica_kanal_vzhodno_od_bolnisnice_pobili_170_Nemcev_oficirji.jpg 19450509__20200212-01_Topolsica_POTPIS_KAPITULACIJE.jpg 19450516__20090808_Vjesnik_Bleiburg_Erjavec-Ivan_Dravograd_40000_pobijenih.docm 19450516__Ljubljana_Tehnicni_oddelek_Partizani_Narodna imovina_za_MINISTRE.jpg 19450516_Zagreb_Nazor_govor.docm 19450525__20071215__Vjesnik_Tito_i_Crni_Blok_Komunizma-GENOCID_U_PROLJECE.docm 19450525__20151209__Kresimir_Sporni_podatci_u_Titovoj_biografiji.docm 194505xx__20100528_Gornji_Dolic_Kseneman_Zlocin_1945_leta.docm 194505xx__20240320__1945_BORICI_MORAT_CEMO_SLOVENIJU_GAZIT.jpg 194505xx__ANTE_Krizni_Put.docm 194506__19990903_20230425_Dolina_zvonckov_Marija_Reka_Domobranci_Nemske_druzine.docm 194506__20000907_20090705_Prebold_Zvajga_Faric_Sasa_rudnik_SREBRA.docm 194506__20230125_Dosen_Sv.Vid-Kocevski_Rog_OPERACIJA_KLAONICA.docm 19450625__Kardelj_Kidric_ubijanje.jpg 194506xx__Racic_Krakovski_Gozd_komentari_Sliku_Klanja.docm 19451125_Osijek_Komunisticka_OZNA_u_Zatvoru_bombama_likvidirala_48_UZNIKA.jpg 1945x__2001_HL_PRVI_ZAPISI-1989_leta.docm 1945x__2001_Mislinja_Dolic_karta_grobista.jpg 1945x__20041004-01_Mislinja_breza_kapelica_porusena.jpg 1945x__20081026_Google_Gornji_Dolic_Huda_luknja.jpg 1945x__20091213_Gornji_Dolic-02_Google.jpg 1945xx__20210601-YU_katas_katas_Yu_max.jpg 1977_Strle_Veliki_Finale_na_Koroskem.htm x = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
VELIKI IZBOR DIGITALNIH KNJIGA NA OVU TEMU http://safaric-safaric.si/knjige.htm
1945__1980_20140807_MailOnlibe_From_Stalim_to_Hitler.docm 2020-04-29
From Stalin to Hitler, the most murderous regimes in the world
The 20th century witnessed death and slaughter on an unprecedented scale. It was the century of the Holocaust and two World Wars; of communist, Nazi, fascist and military dictators who between them killed more than 100 million people. Scroll down for the leaders themselves, listed in order of the numbers who died as a result of their rule. The casualties of conflicts involving the U.S., the UK and France in Korea, Algeria, Vietnam, the Gulf, Afghanistan and Iraq are excluded on the grounds that, though many would view these as unjust colonial wars by ‘imperialist’ powers, they weren’t fought by dictators. Indeed, when the wars proved unpopular or unwinnable, they were brought to an end by the pressure of public opinion.
KLIKNI DA SE PRIKAŽE VELIKI IZBOR ZA POSJETU STRATIŠTA-GROBIŠTA KOMUNISTIČKO-ČETNIČKE ZLOČINAČKE JUGOSLAVIJE KADA JE DIVLJALA KOMUNISTIČKA KOLJAČKA LUDOST i MASOVNA PLJAČKA http://safaric-safaric.si/katas__katas.htm
RASPON POVEČAVANJA JE OD 25% PA SVE DO 500% Za povečanje koristiti tipke Ctrl i tipku(+) Za smanjenje tipke Ctrl i tipku(-)
1945_1999__VDV3_13_Atlas.jpg
1945_1999__VDV3_karta.jpg
1945-Kozjak_20_ljudska_milica.jpg
194505__20020419_MLADINA_Zidani_most_Hrastnik_Sirje_Lasko.docm MLADINA – debata »200204xx Polja smrti« max-u
Jama je rodnogrudna vagina! Mojmu starmu fortu morajo klerikalci plačat pogrebne stroške ker je na Štircu na starmu Hrastniku fašistično crkovino v jame metu. V Laškem ko prideš čez most nasproti pivovarne so visoki kostanji na bregu Savinje. Tam so bili bombni lijaki polni ustašev. Kraj Slatno Dol pri Hrastniku imaš jamo polno ustašev. Jaz sem genetsko programiran komunistični likvidator!
194505__NOB_1941-45_zakljucni_spopadi_KOROSKA.docm 2000-05-25, Velenje, biro – ponedeljek KRAJŠI TEKST IZ KNJIGE – POZOR: SCENIRAN TEXT
NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM 1941 – 1945
Skoro v vsaki brigadi ali odredu so oblikovali četo ali bataljon, sestavljen iz pripadnikov tujih narodnosti, kajti enotam 4. operativne cone se je pridružilo več kot tisoč borcev, doma iz Sovjetske zveze, Avstrije, Madžarske, Poljske in celo iz Francije. Prebegi k partizanom v poslednjih mesecih vojne niso bili redki tudi na območju 7. in 9. korpusa, vendar so bili na ozemlju 4. operativne cone številnejši, predvsem zavoljo širše teritorialne razporejenosti partizanskih enot ter večje zasičenosti štajerskega in koroškega ozemlja s sovražnikovimi zalednimi enotami, ki so imele v svoji sestavi veliko vojakov nenemških narodnosti. Štab cone je ukazal, naj iz teh protifašistov povsod tam, kjer jih je veliko, sestavijo mednarodne bataljone in jim dajo tudi bojne naloge. Lahko ugotovimo, da je 4. operativna cona z dejavnostjo svojih brigad in odredov, ki so bili široko razporejeni po vsem ozemlju od Save do Mure (tudi v Halozah in v Slovenskih goricah so v aprilu mesecu nastale manjše partizanske čete), povzročila stanje splošne negotovosti v sovražnikovem zaledju. Na vsakem koraku in vsak čas je sovražnik pričakoval kak partizanski napad, po prometnih poteh pa se je mogel gibati le v pohodni bojni razporeditvi. Spričo minerskih akcij partizanskih enot ter napadov jugoslovanskega in zavezniškega letalstva so imele železniške proge čez severno Slovenijo zelo majhno prepustnost. Tudi poslednja proga, ki je konec aprila še omogočala promet čez slovensko ozemlje proti zahodu v osrčje rajha, proga Dravograd-Celovec, je bila pri Kamnu, jugovzhodno od Velikovca, pretrgana. Takšen položaj v zaledju je bil vsekakor zelo neugoden za nemško skupino armad "E", ki se je v začetku aprila 1945 branila še globoko v notranjosti Jugoslavije in ki se je 12. aprila, ko sta 1. in 3. jugoslovanska armada prebili frontno črto v Sremu in na Dravi, začela umikati, da bi se razporedila na novi obrambni črti ob reki Ilovi.
Prodiranje l., 2. in 3. ar- Glavni smoter trdovratne obrambe nemške skupine made JA proti Sloveniji ter armad "E" pod poveljstvom generalpolkovnika dejavnost enot 4. operativ- Alexandra von Lohra na črti Drava Stari Gradac-Bilo ne cone gora-Veliki Zdencih, Ilova-Dubica-Bosanski Novi je bil uresničiti urejen umik vseh enot čez Slovenijo na avstrijsko ozemlje. To ni bilo enostavno, kajti prometnih zvez je bilo malo in še te so potekale čez ozemlje, ki so ga vznemirjale enote 4. operativne cone JA. To obrambno črto med Dravo in Savo, ki jo je pod poveljstvom nemškega 21. gorskega armadnega korpusa branilo vsaj štirinajst nemških, ustaških in domobranskih divizij, sta napadali dve jugoslovanski armadi: tretja, ki je imela osem divizij (12., 16., 17., 32., 33., 36., 40. in 51.), na frontnem odseku Drava-Grubišno Polje, ter 1. armada s sedmimi divizijami (1., 5., 6., 11., 21., 42. in 48.) na odseku Veliki Zdencir. Sava. Južno od Save je čez Uno proti Sisku pritiskala unska operativna skupina 2. armade (23., 25., 28., 39. in 45. divizija), njena karlovška operativna skupina (3., 4., 10. in 34. divizija) pa se je pripravljala, da z zahodne, južne in vzhodne strani obkoli Karlovac, katerega obrambo je vodil štab nemškega 91. armadnega korpusa, ter nato udari proti Zagrebu. Boječ se nevarnosti preboja fronte ter udarca v bok in zaledje pri Karlovcu, je nemško poveljstvo sklenilo poslati 7. SS divizijo "Prinz Eugen" namesto proti Ljubljani, kjer naj bi pomagala razreševati kočljiv položaj, najprej v protinapad vzhodno od Kutine, nato pa ji dati nalogo, da okrepi obrambo v smeri proti Karlovcu.225
225 Oslobodilački rat naroda Jugoslavije, knj. 2, str. 623-626.
S tem protinapadom je sovražnik za nekaj dni zadržal napredovanje jugoslovanske 1. armade in si ustvaril boljše pogoje za postopen umik, ki ga je začel 30. aprila. Istega dne je 1. armada prešla v odločen napad na sovražnika in po hudih bojih začela 4. maja pogon proti Zagrebu. Tretja armada pa je hkrati prodirala proti Varaždinu. Dne 4. maja so enote njene 16. in 17. divizije osvobodile Bjelovar, 36. in 51. divizija pa naslednjega dne Koprivnico. Unska operativna skupina 2. armade je 2. maja po srditih bojih osvobodila dolino Une in začela prodirati proti Sisku. Medtem so se razvneli hudi boji tudi pri Karlovcu. Karlovška operativna skupina, ki je varovala bok 4. armade, ko je ta prodirala v Trst, je zlomila poslednji sovražnikov odpor v mestu šele 7. maja, čeprav je bil na primer Ozalj osvobojen že tri dni prej. Sovražnik se je iz Karlovca umaknil proti Samoboru in Brežicam, kajti kraji v spodnjem toku Kolpe, Petrinja in Sisak, so bili osvobojeni že 5. in 6. maja. Vse tri jugoslovanske armade so potem še odločneje nadaljevale pogon za sovražnikom. Tretja armada je 6. maja razbila njegovo obrambo pri Ludbregu, naslednjega dne pa osvobodila Varaždin in Varaždinske Toplice. Prva armada je zavzela Čazmo in Kutino ter prodirala proti Zagrebu, 2. armada pa je z juga pritiskala proti istemu cilju ter proti Brežicam in Novemu mestu. Po srditih bojih pri Veliki Gorici je uspela prekoračiti Savo, 8. maja pa sta obe armadi osvobodili glavno mesto Hrvatske Zagreb. 226 Da bi pripravil urejen umik čet prek Slovenije na Koroško, je štab nemške skupine armad "E" poslal že prej nekaj korpusnih štabov v svoje globlje zaledje. Najprej je prispel v Ljubljano štab 34. armadnega korpusa. Ker ni imel potrebnih sil, ni mogel ničesar storiti za osvoboditev 97. korpusa, obkoljenega pri Ilirski Bistrici. Nato so ga premestili v Beljak, v Ljubljano pa naj bi po načrtu odšel štab 91. armadnega korpusa, ki je vodil boje pri Karlovcu. Toda ta se je spričo spremenjenega položaja moral umikati proti Zidanemu mostu in ni nikoli prispel v Ljubljano. Na vzhodno Koroško so najprej poslali štab 69. armadnega korpusa, ki naj bi skupaj s štabom 34. korpusa organiziral obrambno črto na Karavankah in ob italijanski meji ("Kernfestung Alpen"), nato pa še štab 15. planinskega korpusa, ki pa ni prispel na Koroško. Hkrati si je štab skupine armad "E" začel pripravljati novo poveljniško mesto v Borovljah in se je 5. maja premaknil na začasno poveljniško mesto v Polzeli pri Celju, odkoder naj bi vodil umik glavnine svojih čet čez Slovenijo na Koroško. 227 Kljub kapitulaciji nemških oboroženih sil v severni Italiji (2. maja), v severozahodni Nemčiji, Holandiji in Danski (5. maja), zahodni Avstriji in na Bavarskem (6. maja) ter navzlic pripravam za splošno kapitulacijo na eni ter samomoru Hitlerja in padcu Berlina na drugi strani so se sovražnikove enote na osrednjem jugoslovanskem bojišču še vedno vztrajno branile. Ker so upale, da se bodo v celoti organizirano umaknile, so se opirale na prirejene obrambne črte, toda tako so se mogle umikati le postopno. Tudi niso kazale nobene namere, da bi se pogajale o prekinitvi ognja. Želele so se na vsak način izogniti jugoslovanskemu in sovjetskemu ujetništvu ter se vdati angloameriškim četam. 228 Omeniti moramo, da so se z okupatorjem umikale tudi četniške enote, ki so bežale iz Črne gore in Bosne, ter ustaške in domobranske enote Neodvisne države Hrvatske, ki je razpadala pod udarci osvobodilnih sil. Del teh enot in njihove skupine so se skušale skriti v gore, kjer naj bi počakale na ugodnejši čas, ko bo, kot so upale, prišlo do posredovanja zahodnih zaveznikov v Jugoslaviji. Seveda so štabi jugoslovanskih armad morali za zasledovanje takšnih skupin določiti del svojih sil.
226 Prav tam, str. 626-631. 227 Tone Ferenc, Poslednji dnevi vojne na Stovenskem, Naša obramba, št. 6, junij 1970, str. 12. 228 Drugi svetski rat, Pregled ratnih operacija, knj. 5, str. 383-389.
986 , 997
Hkrati z okupatorjevimi in kvislinškimi kolonami so se proti zahodu pomikale tudi skupine civilistov, nekaterih z družinami. Med njimi je bilo veliko takih, ki so bili žrtev zaslepljenosti zavoljo sovražnikove propagande, precej pa tudi takšnih; ki so se omadeževali s protinarodnimi dejanji. Morali so deliti svojo usodo z okupatorjem, ker so se bali ljudske sodbe v svojem kraju. Ko so se 7. maja začeli boji pri Ljubljani, naslednjega dne pa so se oddelki Motoriziranega odreda JA pojavili v dolini Save Dolinke, je bila celotna skupina armad "E" že v zares težavnem položaju. Za svoj umik v Avstrijo je namreč imela na voljo le prehod čez Mislinjsko dolino in po cesti Šoštanj-Sv. Vid-Črna, kajti prehodi severno od Maribora so bili določeni za umik enot 2. tankovske armade, ki so dotlej branile fronto ob Muri. Ozke in slabe ceste ter le ena enotirna železnica, ki je bila povrhu še prekinjena, so bile hud zaviralni dejavnik. Sovražnik spričo partizanske aktivnosti ni mogel do kraja uresničiti potrebnih transportnih, nastanitvenih in oskrbovalnih ukrepov, ki bi mu omogočali hiter premik enot čez slovensko ozemlje. Zato so kolone zaostajale in se kopičile. Nastajala je čedalje večja zmeda. Glavni štab JA za Slovenijo je namreč 2. maja 1945, ko je zvedel za vdajo nemških oboroženih sil v severni Italiji, ukazal štabu 4. operativne cone, naj glavnina 14. divizije z območja Smrekovca, kjer je bila, takoj krene proti Koroški in njenim glavnim središčem, Celovcu in Beljaku. Tja naj bi krenila tudi Koroški in Kokrški odred. Enak ukaz je istega dne izdal tudi vrhovni komandant JA Josip Broz-Tito. Štab 4. operativne cone je sklenil, naj na Koroško odrinejo najbližje brigade (1., 2. in 13.) ter oba odreda, 6. in 11. brigada pa naj se premakneta v Šaleško dolino. Kamniško-zasavski odred naj v sodelovanju z enotami Narodne obrambe osvobodi trboveljski rudarski bazen, Lackov in Kozjanski odred pa vsak svoje operativno območje, se pravi, območje severno od Maribora in dolino Drave do Dravograda oziroma območje vzhodno od Celja. Štab cone je podrejenim enotam izdal tudi navodila, kako naj ravnajo v sklepnih operacijah za osvoboditev dežele. 229 Ko je glavnina 14. divizije krenila proti slovenski Koroški, so 6. brigada "Slavka Šlandra", 11. brigada "Miloša Zidanška" in bataljon 3. brigade Narodne obrambe sklenili pomagati Kamniško-zasavskemu odredu. V Zagorju je namreč posadka iz sestave polka za zavarovanje železniške proge, ki so jo zvečine sestavljali pripadniki avstrijske narodnosti, kazala pripravljenost, da bi se vdala narodnoosvobodilni vojski. To je operativni štab obeh brigad, ki so ga nemudoma obnovili, nameraval izkoristiti za osvoboditev Savske doline od Zidanega mosta do Litije. Takšen uspeh bi močno olajšal operacije 7. korpusa proti Ljubljani in preprečil sovražnikove premike proti Gorenjski. Toda že skoro sklenjeni dogovor o vdaji celega polka se je spričo omahovanja avstrijskih oficirjev uresničil le glede posadke v Zagorju. Dne 5. maja se je vdalo 485 vojakov in oficirjev, del posadke, ki se je branil v poslopju železniške postaje, pa se je umaknil proti Trbovljam. Brigadi sta se številčno okrepili in dobili precej orožja. Zagorje, zavedno delavsko naselje Revirjev, je bilo prvi večji kraj, ki ga je v sklepnih operacijah osvobodila 4. operativna cona, zagorska posadka pa prva večja enota v osrednji Sloveniji, ki se je vdala. Čez dva dni so se enote cone morale zaradi sovražnikovega pritiska iz smeri Trbovelj po hudih bojih umakniti iz Zagorja, vendar je bilo 9. maja 1945 dokončno svobodno. 230
229 Zbornik VI/19, dok. št. 123. 230 Miroslav Stiplovšek,Šlandrova brigada,str. 679-687;Mirko Fajdiga,Zidanškova brigada, str. 672-683.
Štab 4. operativne cone je ukazal, naj tri brigade 14. divizije, ki so imele nalogo iti na Koroško, najprej napadejo in uničijo sovražnikovi postojanki v Dravogradu in Črni. Pričakoval je, da je sovražnik že demoraliziran in da se bo vsaj ena brigada divizije z zaplenjenimi motornimi vozili lahko po uničenju sovražnikovih postojank hitro prepeljala proti Celovcu. Toda obe postojanki sta bili izredno pomembni točki na poti predvidenega umika nemških čet iz Jugoslavije, zato sta bili močno utrjeni in sta se odločno branili. Šercerjeva brigada se je še 4. maja zaman zaganjala v bunkerje in žične ovire dravograjske postojanke in se ni mogla prebiti na levi breg Drave, posadka v Črni pa je tudi v noči na 5. maj vzdržala pritisk Tomšičeve brigade. Naslednjo noč so brigade glavnine 14. divizije hkrati napadle sovražnikove postojanke v Črni, Žerjavu in Kotljah. Sovražnika so uspele pregnati iz Žerjava. Glavni štab JA za Slovenijo je ukazal, naj divizija ne izgublja časa z brezkoristnim zaletavanjem v utrdbe, ki jih ne bo mogla streti, marveč naj takoj krene v avstrijski del slovenske Koroške. Na podlagi tega ukaza so brigade opu Ž31 napade ter 7. maja krenile po dolini Koprivne in Lepene proti Železni Kapli. Spričo zaposlenosti dveh brigad pri Zagorju sta bili moč in oborožitev glavnine 14. divizije vsekakor preslabotni, da bi mogla že v prvih dneh maja zapreti dravograjski izhod iz Slovenije na Koroško. Toda prisotnost 14. divizije pri Železni Kapli, kjer se je 8. maja zapletla v boje z nemško 14. SS divizijo "Galizien", je sovražnikovim enotam onemogočala neoviran umik iz Gorenjske čez Jezersko. Koroška je bila tega dne edina avstrijska pokrajina, ki je še niso zasedale čete drugih armad protifašistične koalicije. Štirinajsta divizija pa je bila prva večja enota zavezniških sil, ki je stopila na njena tla. Omenili smo že, da je glavni štab JA za Slovenijo 5. maja usmeril obe brigadi, ki sta bili pri Zagorju, naj še tesneje sodelujeta v osvoboditvi Ljubljane. Ko pa je bilo jasno, da jo bo sovražnik nehal braniti, sta 8. maja tudi Šlandrova in Zidanškova brigada krenili proti Zgornji Savinjski dolini, da bi odšli na Koroško. Med 4. in 6. majem so enote cone večkrat prekinile železniške proge Celje Dravograd, Dravograd-Prevalje in Dravograd-Maribor ter porušile tudi več objektov na cestah, ki vodijo proti Koroški. Do spopadov, ki so ovirali premike sovražnikovih kolon, je prišlo tudi drugod. Dne 7. maja so enote bataljona 3. brigade Narodne obrambe, ki se je v svoji dejavnosti naslanjal na Pohorje, osvobodile Slovenske Konjice in ujele okrog šeststo sovražnikovih vojakov, vendar so se morale pred nasprotnikovo premočjo umakniti na Konjiško goro. V teh dneh približujočega se konca sovražnikovega nasilja so se tudi manjše partizanske enote, Narodna zaščita in moštvo kurirskih postaj, pa tudi skupine oboroženih aktivistov osvobodilnega gibanja spopadale s sovražnikom in s tem ovirale njegove premike, da se ni mogel varno gibati niti po glavnih cestah, če se ni dobro zavaroval. Tako je skupina 50 mož pod vodstvom oficirjev pohorskega obveščevalnega centra, ki so ga okrepili oboroženi člani gospodarske komisije mariborskega okrožja, napadla ustaško kolono pri vasi Morje med Slovensko Bistrico in Mariborom. Pričakovali so, da so v tej koloni vodilni ustaški zločinci. Ustaši so bili sprva sicer presenečeni, toda ker so bili v premoči, so napad odbili. Naslednjega dne, 8. maja, pa je kolona ustaškega vodstva, ki se je umikala iz Zagreba čez Rogaško Slatino, uspela prek Maribora neovirano pobegniti na Koroško, vendar je bila 10. maja ob Vrbskem jezeru, okrog 10 km zahodno od Celovca zajeta. Na vsem štajerskem ozemlju je okupatorske ustanove, zaledne enote in posameznike njegovega aparata zajelo prepričanje o bližnjem zlomu. Začeli so neorganizirano bežati. Ceste so bile zatrpane s tovornjaki, osebnimi vozili, vozovi, kolesi in pešci, ki so skušali čim prej oditi iz Slovenije. Aktivisti Osvobodilne fronte, pa
231 Zbornik VI/19, dok. št. 123, 129, 135 in 154. 232 Tone Ferenc, Poslednji dnevi vojne na Slovenskem, Naša obramba, št. 6, junij 1970, str. 7.
988 , 989
tudi zavedni ljudje pod njihovim vodstvom so tam, kjer ni bilo narodnoosvobodilnih enot, skušali storiti čim več za končno zmago nad okupatorjem. Pri tem je treba zlasti poudariti visoko zavest slovenskega železniškega in poštnega osebja, ki je takoj in v veliki večini začelo vestno izpolnjevati navodila partizanskih borcev in aktivistov. Čeprav je frontna črta treh jugoslovanskih armad potekala še na hrvaškem ozemlju, je položaj v severni Sloveniji pravzaprav že omogočal hitro in odločno napredovanje armadnih enot v notranjost slovenskega ozemlja, zlasti na krilih, v sodelovanju z enotami 4. operativne cone pa omogočal, da bi se ustvarili široki obkolitveni obroči za zajetje sovražnika. Toda hkrati je bil ta položaj štabom armad tudi nejasen, ker niso imele vnaprej organiziranih neposrednih zvez, zlasti radijskih z enotami 4. operativne cone, ki so bile v sovražnikovem zaledju. V nobenem od štabov prodirajočih armad ni bilo zveznih oficirjev cone, ki bi imeli potrebna brezžična sredstva za zvezo, s katerimi bi mogli vzdrževati stalen stik in s katerimi bi štabi armad lahko dajali ukaze enotam cone v skladu s trenutnimi potrebami na bojišču. Tesno neposredno operativno in taktično sodelovanje je bilo zategadelj mogoče šele tedaj, ko so enote armad dosegle med svojim napredovanjem območje, na katerem so operirale enote cone, in ko so prišle z njimi v stik. Svojo dejavnost so dotlej usklajevale z dejavnostjo armad po lastni presoji položaja in po poveljih članov štaba 4. operativne cone, ki so odšli na najvažnejše odseke bojišča in skušali usmerjati njihovo dejavnost v skladu z zastavljenimi cilji.
Na Koroškem Prodor glavnine 14. divizije 4. operativne cone po dolini Koprivne in Lepene na območje Želez ne Kaple, Motoriziranega odreda JA v zahodni del koroškega ozemlja ter Jeseniško-bohinjskega, Kokrškega in Koroškega odreda na severna podnožja Karavank so imeli dvojni smoter. Po eni strani naj bi te enote sestavljale severni del širokega obroča jugoslovanskih osvobodilnih sil, ki naj bi celotno nemško okupacijsko vojsko, umikajočo se hkrati z domačimi izdajalci iz Jugoslavije, prisilil, da kapitulira na jugoslovanskih tleh, po drugi plati pa naj bi s svojo prisotnostjo manifestirale velikim zaveznikom protihitlerjevske koalicije voljo slovenskega naroda, da kraji, naseljeni s slovenskim življem, sodijo k Sloveniji in Jugoslaviji ter da naj bodoče pravične meje med obema državama potekajo tako, da bo vse slovensko narodnostno ozemlje v sestavi svobodne matične Slovenije, ki je del nove Jugoslavije. Toda nacistični koroški gauleiter dr. Friedrich Rainer je z namenom, da bi zahodnim zaveznikom olajšal zasedbo Koroške, hkrati pa jugoslovanskim enotam otežil zasedbo slovenskega ozemlja, pred svojim odstopom ugodil zahtevi vodstev nekaterih starih avstrijskih političnih strank, da jim izroči oblast. Začasna deželna koroška vlada, ki je 8. maja prevzela oblast iz njegovih rok, si je predvsem zastavila nalogo, da ohrani nedeljivost Koroške in zaščiti bivše naciste. Čeprav je s svojo praktično politiko izpričevala, da je otrok in dedič nacistične oblasti, so se vojaške enote zahodnih zaveznikov, ki so prihajale na koroško ozemlje, začele tako,j opirati na njene organe, sklicujoč se hkrati na zagotovila treh velikih sil o obnovitvi Avstrije kot samostojne države. 233 Slovenske narodnoosvobodilne enote so imele zato na Koroškem enega nasprotnika več, saj so se organi začasne koroške deželne vlade dogovarjali s poveljniki bližnjih nemških vojaških enot, kako bi narodnoosvobodilno vojsko zadržali čim dlje od glavnih središč. Medtem ko so se nemške čete vdajale britanskim enotam, brž ko so prišle z njimi v stik, so jugoslovanske narodnoosvobodilne enote čakale na položajih v bojni razporeditvi in se z njimi tudi zapletale v boje. Ko je 14. divizija krenila z območja Železne Kaple, se je morala spopasti z oddelki nemške 14. SS divizije "Galizien", umikajoče se iz zgornje Štajerske in razporejene na črti Žitara ves - Sinča ves. Na treh mestih je divizija poskušala prebiti nemške položaje, da bi nadaljevala pohod proti Celovcu. Ti spopadi pa so njeno glavnino zadržali vsaj za en dan, tako da ni mogla priti v Celovec pred razglasitvijo splošne kapitulacije nemških sil. Kot smo že omenili, sta 8. maja popoldne skoraj hkrati s četami britanske vojske prišla v Celovec kot prvi oddelek jugoslovanskih osvobodilnih sil Kokrški odred in del Koroškega odreda, potem pa še Motorizirani odred 4. armade. Čez Karavanke je prišel tudi Jeseniško-bohinjski odred, ki je nato krenil v Ziljsko dolino na zahodnem Koroškem. Ob takšnem razvoju dogodkov je štab 4. operativne cone menil, da je treba brigade 14. divizije razporediti tako, da bodo manifestirale prisotnost jugoslovanskih osvobodilnih sil v vseh krajih, naseljenih s Slovenci. Bračičeva brigada je odšla v Borovlje, Šercerjeva v Velikovec, Tomšičeva pa v Sinčo ves. Začele so razoroževati enote nemške vojske, ki je medtem, v noči na 9. maj 1945, brezpogojno kapitulirala. 234 Na Koroškem je nastalo stanje, polno navzkrižij. V deželi je bilo še mnogo enot razpadajoče nemške vojske in satelitskih čet, ki so želele priti čim prej v britansko ujetništvo. Razoroževale so jih britanske in jugoslovanske enote, čeprav so britanska vojaška poveljstva spoštovala jugoslovanske enote kot zaveznike, je bilo vendarle kmalu čutiti, da na najrazličnejše načine skušajo omejevati njihovo dejavnost, v svojih rokah pa zadržati vse ključne položaje, čakajoč le trenutek, ko bodo mogle razmere izkoristiti v svoj prid. Slovensko prebivalstvo je z navdušenjem in ljubeznijo sprejemalo slovensko osvobodilno vojsko in ji pomagalo, kolikor je le moglo, v odkritem upanju, da bo njihova rodna deželica zdaj, ko je nacizem uničen, vendarle postala del svobodne Slovenije.
233 prav tam: 234 Zbornik VI/19, dok. št. 135 in 154.
990 , 991
Glede na splošno kapitulacijo nemških oboroženih sil in konec druge svetovne vojne v Evropi so boji v Sloveniji po 9. maju imeli značaj operacij, ki so imele cilj zajeti glavnino okupatorsko-kvislinške vojske na jugoslovanskih tleh, hkrati pa silam jugoslovanske kontrarevolucije, bežečim z okupatorjem, zadati končni udarec, preden bi se mogle umakniti na območja, na katera so že prodrle čete zahodnih sil. Kvislingi so namreč pričakovali, da jih bodo desničarski krogi zahodnih dežel zaščitili vsaj pred jugoslovanskim ujetništvom, če že njihove čete ne bodo zasedle severozahodnega dela Jugoslavije. Boj po 9. maju je torej postal boj za obrambo revolucije in samoodločbe slovenskega naroda, za zmago ljudske oblasti na vsem narodnem ozemlju in za res zmagovit zaključek štiriletne narodnoosvobodilne vojne, ki ji bo sledilo dolgo mirno obdobje nemotenega družbenega razvoja brez kakršnih koli imperialističnih posegov tujih sil.
Zoževanje obroča okoli glav- Ko so začele veljati določbe o brezpogojni kapitulaciji ne nemške grupacije na Slo- vseh nemških oboroženih sil, so bile jugoslovanska venskem. Osvoboditev Mari- 1., 2. in 3. armada še na hrvaškem ozemlju. bora in Ptuja Po osvoboditvi Zagreba,Varaždina in drugih večjih krajev so svoje zaledje čistile nemških in ustaških skupin ter hkrati potiskale več sto tisoč glavo sovražnikovo vojsko v notranjost Slovenije. Ker se je splošen umik nemške skupine armad "E" začel šele 8. maja, so bili na dan kapitulacije sprednji oddelki njenih umikajočih se velikih enot komaj v bližini Zidanega mosta in Celja, medtem ko je bila glavnina še vedno vzhodno od železniške proge Celje-Zidani most. Nekoliko bolj urne so bile enote 22. korpusa 2. tankovske armade in enote madžarske vojske, ki so se dotlej branile na ozemlju med Muro in Dravo. Te so se že 8. maja uspele docela umakniti čez prehode severno in severovzhodno od Maribora na avstrijska tla zgornje Štajerske, boječ se, da se ne bodo mogle pravočasno izmuzniti čez gorske prelaze v Avstriji na ozemlje, ki so ga zasedale britanske čete. Zaradi tako hitrega umikanja sovražnikovih čet so severno od Drave nastale ugodne razmere za neovirano napredovanje 12. in 16. divizije bolgarske 1. otečestveno-frontovske armade, ki je dotlej več tednov mirovala na že omenjeni črti Razkrižje-Ormož. Ob Muri čez Ljutomer proti Gornji Radgoni, čez Št. Lenart proti Cmureku ter ob Dravi čez Ptuj in Maribor so se bolgarske enote v treh osnovnih kolonah pomikale proti severni meji Slovenije, ne da bi naletele na kak močnejši odpor sovražnika. 235 V večja naselja Slovenskih goric in Prlekije so takoj po umiku sovražnikovih čet in povečini še pred prihodom bolgarskih kolon hitele skupine oboroženih aktivistov, partizanske čete, ki so jih že prej oblikovali organi osvobodilnega gibanja, ali pa v prevratnih dneh nastale partizanske straže. Takoj so začeli delovati organi ljudske oblasti in Osvobodilne fronte. Ponekod so te čete vkorakale v središča hkrati z bolgarsko vojsko. Pri tem pa moramo omeniti, da so se nekatere bolgarske čete vedle na slovenskem ozemlju tako, kot da niso na ozemlju Jugoslavije. Organi ljudske oblasti so morali pogosto posredovati, kajti bilo je veliko primerov nasilnega odvzemanja ljudskega premoženja, neupoštevanja odločb narodnoosvobodilnih odborov in celo grobega ravnanja s prebivalstvom. Ko je delegacija SNOS v Murski Soboti zvedela za umikanje sovražnika z ozemlja med Muro in Dravo, je, zavedajoč se, da tam ni večjih enot 4. operativne cone, izdala ukaz, naj na to ozemlje takoj krene Prekmurska brigada. Njena kolona, ki je štela okoli 1900 dobro oboroženih mož, je bila 8. maja popoldne še pred bolgarskimi četami v Ljutomeru, naslednjega dne pa v Ptuju, kamor so tedaj že prihajale predhodnice bolgarskih enot. Po srečanju obeh kolon pri Dornavi, je v Ptuju, ki so ga Nemci zapustili 8. maja zvečer, ostala četa te brigade kot garnizija, ostala brigada pa je nadaljevala pohod proti Mariboru. Istega dne, 9. maja, je tudi 51. divizija jugoslovanske 3. armade prekoračila Dravo pri Stojncih in zvečer prodrla do Ptuja, da bi naslednjega dne nadaljevala pohod proti Mariboru.236 Nemški okupator je v Mariboru v noči na 9. maj pripravljal rušenje nekaterih važnih objektov. Tudi v bližini Maribora ni bilo večjih narodnoosvobodilnih enot, ki bi v dneh sovražnikovega umikanja mogle vdreti v mesto in preprečiti uničevanje objektov. To nalogo pa so uspešno opravili partizanski obveščevalci, člani partije in aktivisti, ki so iz bližnjih okoliških krajev in s Pohorja že 9. maja prihiteli v mesto pomagat tistim, ki so bili v njem. Osmega maja zvečer, še preden je bil čisto svoboden in pred prvimi bolgarskimi izvidnicami, je v Maribor prišla tudi skupina oficirjev, ki jim je glavni štab JA za Slovenijo dal nalogo, naj oblikujejo komando mesta. Potovala je iz Črnomlja čez Biograd na Moru in z letalom v Beograd, potem pa do 3. armade ter se mimo bolgarskih kolon prebijala naprej. Takoj je začela z delom. Istega večera sta v mesto prispela 3. in 5. bataljon 3. brigade Narodne obrambe, za njima pa v noči na 10. maj v že svobodno mesto najprej Prekmurska brigada, za njo pa 51. divizija 3. armade. Ob osvoboditvi so se začele snovati tudi nove enote, iz katerih je nastala Mariborska brigada. Njeni borci so postopno prevzemali zavarovanje objektov, prometa in taborišč vojnih ujetnikov, saj oba bataljona Narodne obrambe nista zmogla vseh nalog. 237 Ker se je nemški 15. konjeniški kozaški korpus, ki je imel dve konjeniški diviziji in eno pehotno kozaško brigado, mogel na konjih hitro umakniti čez Maribor
235 Boro Mitrovski, dr. Venceslav Glišić, Tomo Ristovski, Bolgarska vojska v Jugoslaviji 1941-1945, slovenska izdaja, str. 260. 236 Mitja Hribovšek, Prekmurska brigada, str. 109-143. 237 Po zaslugi okrožnega komiteja KPS in odbora OF so v mariborski tiskarni tajno stiskali razglas "Maribor svoboden" v 20.000 izvodih. Pojavil se je na ulicah 9. maja 1945, hkrati s prvimi osvoboditelji.
992 , 993
in Dravograd v Avstrijo, nemška tako imenovana Fischerjeva bojna skupina pa se je umikala čez Slovensko Bistrico in Konjice proti Šaleški dolini, je bila tudi pred 36., 12. in 40. divizijo 3. armade praznina. Hitro so prodirale čez vzhodni del Haloz in Ptujsko polje. Enote teh divizij so se ustavile na območju Maribora ter so del svojih sil poslale proti Št. Iliju (zdaj Šentilj) v Slovenskih goricah in Lipnici. Osvoboditev Ptuja in Maribora je bila v operativnem smislu izrednega pomena, saj je glavnina nemške skupine armad "E" in izdajalskih ustaško-četniških enot imela na voljo za umikanje v Avstrijo le izhod po Mislinjski dolini. Če bo jugoslovanskim osvobodilnim silam uspelo neprodušno zapreti ta edini izhod, se bodo enote nemškega okupatorja in njegovih pomagačev morale vdati na jugoslovanskih tleh. Hitro je bilo torej treba trdno zasesti oba dravograjska mostova in preprečiti nadaljnji premik sovražnikovih enot v Avstrijo. Že 10. maja je iz Maribora najprej krenil tja, in sicer kar z vlakom, ki so ga na hitro sestavili, 2. bataljon Prekmurske brigade, naslednji dan, 1l. maja, pa še 6. brigada 36. divizije. 238 Medtem so se tudi na drugih odsekih strateškega obroča z bliskovito naglico razpletali dogodki, ki so pomenili konec nacistične okupacije na Slovenskem. Po ogorčenih bojih južno od Novega Marofa sta 16. in 17. divizija 3. armade začeli 9. maja odločno prodirati po hribovitem terenu na obeh straneh železniške proge Zabok-Krapina-Rogatec. Dva dni zatem se je 16. divizija spopadla z močno ustaško skupino pri vasi Podplat, jo razbila in večinoma ujela, 17. divizija pa je prodrla proti Slovenski Bistrici. Južno od omenjenih divizij, do Podsuseda pri Zagrebu, se je za prodor v Slovenijo postopno razporejala 1. armada, ki so jo 8. in 9. maja sicer še močno zaposlovali boji severno od Zagreba, toda že naslednji dan je v dolini Sotle, med Klanjcem in vasjo Dekmanca, razorožila nemško 41. divizijo. Prodirala je čez Kozjansko proti Celju in Sv. Juriju (zdaj Šentjur) pri Celju ter razoroževala sovražnikove skupine. Divizije 2. armade so zapirale južni del obroča. Na svojem levem krilu so bile v operativnem stiku z enotami 7. korpusa, katerih glavnina je bila usmerjena proti
238 Mitja Hribovšek, Prekmurska brigada, str. 170-173.
994
Ljubljani. Štab 2. armade je po osvoboditvi Zagreba usmeril 45. in 39. divizijo čez Kozjansko proti Celju, 4. divizijo vzdolž Save čez Brežice in Krško, 3. divizijo pa čez Novo mesto proti Zidanemu mostu. Slednja naj bi se potem obrnila proti Gorenjski. Druge divizije te armade so kot rezerva ostale v zaledju. Ker se je sovražnik umaknil z ozemlja na desnem bregu Save, Je 3. vizija že 8. maja prišla v Novo mesto, 10. divizija pa naslednjega dne v Krško. 239 V notranjosti obroča so delovale enote 4. operativne cone. Ko je njen Štab, ki je bil tega dne v Topolšici, v noči na 9. maj zvedel po radiu, da so nemške sile kapitulirale, je proti jutru ukazal delu svojega zaščitnega bataljona, ki ga je imel pri roki, naj na ugodnih položajih pri Šoštanju zaustavi kolono sovražnikovih čet, ki so se umikale po cesti Celje-Velenje proti Koroški. Kolono je zaustavil šele odločen ogenj in padle so žrtve na obeh straneh. Končno je štab 4. operativne cone vzpostavil stik s poveljstvom kolone ter zahteval takojšnjo vdajo in izročitev orožja. Enote, ki so bile pri Šoštanju, so se začele vdajati. Do pogajanj štaba 4. operativne cone JA s poveljnikom nemške skupine armad "E" generalpolkovnikom Alexandrom von Lohrom pa je prišlo šele istega dne popoldne, in sicer ob posredovanju političnega komisarja 14. divizije Ivana Dolničarja, ki je 6. in 1 l. brigado vodil čez Savinjsko dolino proti Koroški. ~tab nemške skupine armad "E" v Polzeli, ki se je zavedal težavnosti umika tako velikih, vrh tega še zaustavljenih kolon po eni sami prometnici, objava kapitulacije vseh oboroženih sil tretjega rajha pa ga je prehitela, še preden je svoje enote pripeljal na Koroško; je namreč sklenil, ko je izgubil zvezo s svojimi enotami pri Šoštanju, sam poiskati stik z jugoslovansko vojsko in začeti razgovore o prekinitvi ognja. Upal je, da bo dosegel ugodne pogoje ter da se bodo njegove enote po oddaji težkega orožja in opreme lahko umaknile na Koroško. Na razgovorih v Letušu 9. maja popoldne je privolil, da bo podrejenim najprej izdal ukaz, naj se vse umikajoče se kolone ustavijo, pogajanja o razorožitvi in vdaji enot pa se bodo nadaljevala na sedežu štaba 4. operativne cone v Topolšici. 240 V noči na 10. maj je poveljnik skupine armad "E" podpisal v Topolšici akt o vdaji vseh svojih enot jugoslovanskih osvobodilnim silam in izdal ukaz, naj obstanejo na svojih mestih. Nekatere nemške enote so se začele takoj vdajati, druge pa so puščale le težko orožje in opremo ter se, zlasti če ni bilo v bližini kakih večjih osvobodilnih enot, skušale premakniti čim bližje Koroški. Ukazov, naj obstanejo na mestu in se vdajo, pa niso upoštevale predvsem ustaške in četniške enote. Z njimi je prišlo še do hudih spopadov. Seveda je bila izvedba vdaje mogoča šele tedaj, kadar so bile prisotne močnejše enote jugoslovanskih sil. Na skrajnem jugu obroča sta 11. maja pri Zidanem mostu položila orožje glavnina 7. SS divizije in štab 91. armadnega korpusa, pri Raki v bližini Krškega pa dan prej 373. legionarska divizija "Tiger". V razorožitveni operaciji sta divizijam 2. armade pomagala tudi po en bataljon Kamniško-zasavskega in Kozjanskega odreda, ki sta sovražnikove kolone zadrževala z zasedami na cestah in višinah. Z osvoboditvijo Zidanega mosta in Laškega na jugu sta se oba kraka velikih obkoljevalnih klešč Jugoslovanske armade, ki so ju na Koroškem sestavljale enote 4. operativne cone in Motoriziranega odreda 4. armade, na severu in severovzhodu divizije 3. armade, na vzhodu in jugu l. in 2. armade, na zahodu pa enote 7. korpusa, ki so zaprle prehod čez Trojane in osvobodile Kamnik, že tako zožila, da je
239 Oslobodilački rat naroda Jugoslavije, knj. 2, str. 630-634; Završne operacije za oslobodjenje Jugoslavije 1944-1945, str. 706-724. 240 Dušan Uzelac, Velika prolećna ofanziva našib armija 1945,Borba,30.april,1.in 2.maj 1975; Petar Brajović, Operacija, ki je premaknila Dan zmage, Delo, 30. anril 1975.
sovražnikova vojska imela na voljo zelo majhen manevrski prostor. Obsegal je le širše območje Celja ter ozek pas vzdolž Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline.
Zajetje sovražnikovih enot na širšem območju Celja
Na širše območje Celja so se zdaj zgrinjale vse sovražnikove kolone, ki se še niso mogle umakniti. Na to pomembno območje so seveda usmerjali svoje enote tudi štabi osvobodilnih sil, kajti sovražnika je bilo treba ustaviti čim globlje v notranjosti slovenskega ozemlja. Ko sta v zgornjem delu Savinjske doline, pri Braslovčah in Radmirju, razorožili nekatere najhitrejše kolone nemškega 21. in 91. armadnega korpusa, so 6. in 11.! brigado 4. operativne cone, ki sta bili v Ljubnem (zdaj Ljubno ob Savinji) in Radmirju, sklenili poslati proti Celju. Okrožni odbor OF in komite KPS Celje sta namreč že v noči na 9. maj, v skladu z navodili, ki jih je dal oblastni komite KPS za Štajersko, začela razgovore o vdaji nemške garnizije in vzpostavljati politično oblast. Naslednje jutro je bilo že vse mesto okrašeno s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami. Enote nemške garnizije so se vedle v skladu z objavljeno kapitulacijo, drugače pa je bilo z ustaškimi enotami, katerih štab je bil v mestu že od 7. maja. Te so bile celo predrzne in niso hotele niti slišati o kapitulaciji, vendar so se izogibale odkritih spopadov, pač v želji, da bi si omogočile hiter pohod proti Koroški. Predstavnik štaba 4. operativne cone je k Celju takoj pritegnil del Kozjanskega in Kamniško-zasavskega odreda. Sklenili so, da hitro zapro poti v celjsko kotlino. Prvi bataljon Kozjanskega odreda je zavzel Štore in začel obstreljevati ustaško kolono, ki je prihajala iz smeri Rogaške Slatine. Umaknila se je najprej višje v hribe, potem pa proti Vojniku, da bi se prebila v Mislinjsko dolino, medtem ko so vojaki nemške divizije odlagali orožje in razoroženi disciplinirano šli naprej. V Celje je vdrl tudi del l. bataljona 3. brigade Narodne obrambe. Bataljon Kamniško-zasavskega odreda je postavil zasede pri Sv. Petru (zdaj Šempeter v Savinjski dolini) in Latkovi vasi, drugi oddelki tega odreda pa južno od Celja proti Laškemu. Na vseh dohodih okoli mesta je občasno prihajalo do streljanja z ustaškimi skupinami, ki so se prebijale proti Velenju in celo grozile, da bodo začele požigati Celje, če ne bodo imele proste poti. 242 Glede na ogromno množico najrazličnejših enot sovražnika na območju Celja je bilo očitno, da maloštevilne enote odredov in Narodne obrambe ne morejo obvladati položaja. Štab 4. operativne cone je ukazal, naj se obe brigadi kar s tovornjaki, ki sta jih zaplenili sovražniku, odpeljeta v Celje. Šlandrova brigada naj v Celju okrepi sile, ki razorožujejo sovražnikove kolone, Zidanškova pa naj nadaljuje pot v Maribor in dalje do Dravograda, da bi okrepila tamkajšnjo zaporo. Njuni koloni sta se 10. maja mimo neskončnih utrujenih kolon poražencev počasi prebijali v Celje. Čete obeh odredov in brigade Narodne obrambe so se v glavnem posvetile zavarovanju objektov, skladišč in taborišča ujetnikov. Šlandrova je šla na položaje ob cestah, ki vodijo iz Celja, Zidanškova brigada pa je s tovornjaki krenila čez Slovenske Konjice v Maribor. 243 Iz svobodnega Maribora so na ukaz članov delegacije SNOS hkrati napotili v Celje tudi bataljon Prekmurske brigade. Vkrcal se je na vlak in se z njim prepeljal do Ponikve, kjer je zvedel, da so Grobelno zasedli ustaši. Bataljon jih je napadel. Po kratkem spopadu se je ustaška skupina vdala, bataljon pa je 11. maja nadalje
241 Završne operacije za oslobodjenje Jugoslavije 1944-1945, str. 706-724. 242 Tone Ferenc, Poslednji dnevi vojne na Slovenskem, Naša obramba,št.6,junij 1970,str.14-15. 243 Miroslav Stiplovšek, Šlandrova brigada, str. 687-693; Mirko Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 685-689.
996 , 997
val vožnjo z vlakom do postaje Štore, s tovornjaki pa naslednji dan v Celje. Okrepil je položaje pri vasi Zagrad, ker so pričakovali prihod močnih sovražnikovih sil iz smeri Zidanega mosta. Kasneje je razoroževal sovražnikove vojake in stražil ujetniško taborišče. 244 Med 9. in 12. majem so se skozi Celje in po cestah v njegovi okolici dan in noč valile nepregledne sovražnikove kolone proti Mislinjski dolini. Nekatere še niso bile razorožene. Sil je bilo premalo, da bi jih ustavile, sprejele njihovo orožje in jih spravile v ujetniška taborišča. Tu in tam je prišlo do spopadov, če je kaka kolona, ki se je prebijala po stranskih poteh, naletela na slabotnejšo zasedo. Čse je ugotovila, da je njen položaj kočljiv, se je pokorila ukazom, v nasprotnem primeru pa je iskala novo pot. Partizanska poveljstva so nekatere velike enote, ki jih niso mogli razorožiti, pošiljali tudi čez Trojane proti Domžalam, kjer so jih potem razorožile enote 15. divizije 7. korpusa oziroma 3. divizije 2. armade, ki se je od Zidanega mosta usmerila proti Gorenjski. Končno je 12. maja zjutraj na območje Celja prodrla 11. divizija 1. armade, sredi popoldneva pa še njena 5. divizija. Prva, skupaj s 16. divizijo 3. armade, ki je bolj severno prodirala proti Vojniku in Slovenskim Konjicam, je razoroževala nemško 11. letalsko poljsko, 22. in 181. pehotno divizijo, štab 21. armadnega korpusa in 369. legionarsko divizijo. V sodelovanju 16., 5., 39. in 45. divizije so bile prve tri dokončno zaustavljene v Savinjski dolini in so od tod odšle v jugoslovansko vojno ujetništvo, poslednja pa se je s pospešenim pohodom uspela prebiti na Koroško, kjer se je vdala britanskim četam. Dne 11. maja je pred enotami 17. divizije 3. armade položila orožje tudi Fischerjeva bojna skupina. 245 Dejavnost enot 4. operativne cone je bila tudi na širšem območju Celja zelo uspešna. Ob njej bi lahko ugotovili, da so enote 4. operativne cone skupaj z aktivisti
244 Mitja Hribovšek, Prekmurska brigada, str. 143-162. 245 Završne operacije za oslobodjenje Jugoslavije 1944-1945, str. 706-724.
organizacij OF in KPS vzpostavile narodnoosvobodilno oblast ter preprečile marsikatero rušenje in uničevanje ljudskega premoženja. Številne sovražnikove enote so delno razorožile, druge pa ustavljale z zaporami ob cestah in tako omogočile velikim enotam Jugoslovanske armade, da so nadomestile izgubljeni čas in jih dohitele. Njihova številčnost sicer ni bila tolikšna, da bi mogle ogromno množico razoroženega nemškega vojaštva in ustaško-četniških enot spraviti v ujetniška taborišča, toda s svojo dejavnostjo so izdatno pomagale divizijam jugoslovanskih armad, da so jih drugo za drugo do kraja razorožile in zajele na slovenskih tl:h. Z zaporo doline Savinje med Laškim in Celjem so na primer odločilno pripomogle k zajetju sovražnikovih enot na širšem območju Zidanega mosta, z dejavnostjo v Celju, pri Štorah in Grobelnem ter v Zgornji Savinjski dolini pa so omogočile zajetje velikih enot nemškega 21. korpusa. Da se sovražnik ni mogel več urejeno umikati, je bila predvsem zasluga enot 4. operativne cone na ozemlju, ki ga divizije jugoslovanskih armad še niso dosegle. Dogodki okoli Celja pa so tudi časovno omogočili, da se je mogla oblikovati močna zapora pri Dravogradu, ki je preostalim sovražnikovim četam tesno zaprla izhode iz Jugoslavije.
Zadnji boji na slovenskih Izkoriščajoč ugodno lego Dravograda za zapiranje poti tleh v drugi svetovni vojni umikajočim se sovražnikovim četam, sta štaba 4. operativne cone in 14. divizije že 10. maja poslala dva bataljona 1. udarne brigade "Toneta Tomšiča" v Dravograd. Zvečer pa je iz Maribora z vlakom prispel tja še 2. bataljon Prekmurske brigade. Oba bataljona tomšičevcev sta na dravskih mostovih razoroževala sovražnikove skupine. V mesto je tega dne prišla tudi kolona bolgarske otečestveno-frontovske vojske. Toda sovražnikove, zlasti kvislinške enote se niso hotele vdajati pri prehodu čez mostove, temveč so si hotele z orožjem izsiliti prosto pot. Ko je z vlakom prispel na bojišče 2. bataljon Prekmurske brigade, je okoli železniške postaje prišlo do hudih spopadov, da bi znova zavzeli izhodiščne položaje za preboj čez mostove. Bolgari so z levega brega Drave posegli s svojimi topovi v boj šele 11. maja zjutraj. Kmalu je bilo jasno, da so sile, ki branijo mostove, preslabotne. Zato je v noči na 12. maj na pobudo članov štaba 4. operativne cone in vojaških predstavnikov v delegaciji SNOS prispela v Dravograd 6. brigada 36. divizije 3. armade. Zasedla je črto Otiški vrh-Dravograd-Vič, istega dne pa so z vlakom prihitele še enote glavnine 51. divizije. Njena 7. brigada je okrepila obrambo na črti Otiški vrh-Tolsti vrh, 8. brigada pa je zasedla črto Stražiški vrh (kota 721) -Breznica Kovšak nad Poljano. Kasneje je štab 3. armade poslal proti Dravogradu še 12. proletarsko brigado 12. divizije, štab Tomšičeve brigade z dvema bataljonoma se je premaknil v Ravne, eden pa je postavil zasedo na cesti Dravograd-Pliberk. Tako je nastala zapora na splošni črti Dravograd-Prevalje. 246 V noči na 12. maj je iz Ljubljane krenila na Štajersko in Koroško skupina odgovornih funkcionarjev centralnega komiteja KPS, slovenske vlade in glavnega štaba JA za Slovenijo, da bi delo štabov jugoslovanskih armad, prodirajočih skozi Slovenijo, čim bolj povezala z enotami 4. operativne cone ter delo organov KPS in OF usmerila v soglasju s ciljem, da se zajame nemška skupina armad "E" in nadaljuje narodnoosvobodilni boj na slovenskem Koroškem. Šli so čez Topolšico na Koroško, del pa v Maribor. Skoraj hkrati, 12. maja opoldne, je predhodnica 17. divizije, o kateri smo že omenili, da je prodirala čez Vitanje iz smeri Slovenskih Konjic, dosegla Zgornji
246 Tone Ferenc, Poslednji dnevi vojne na Slovenskem, Naša obramba, št. 6, junij 1970, str. 15; Mitja Hribovšek, Prekmurska brigada, str. 165-192.
998 , 999
Dolič. Naletela je na ustaše in jih napadla. Boji so se na teh položajih nadaljevali do 14. maja, ko se je začel splošni napad na obkoljeno sovražnikovo grupacijo. Z južne strani je zdaj že zelo ozek obroč zapirala 12. maja tudi 4. brigada 5. divizije, ki je iz Zgornje Savinjske doline prodrla čez Mozirske planine. Skupaj je bilo jugoslovanskih enot več kot za tri divizije. Občasni spopadi pri Dravogradu so se nadaljevali, čeprav so hkrati potekali razgovori o vdaji. Jugoslovanski predstavniki so zahtevali takojšnjo odložitev orožja in vdajo, nasprotna stran pa je še vedno upala, da bo dosegla možnost prehoda v ujetništvo britanskih čet. Kaže, da so v noči na 12. maj nemške in kvislinške sile še z gotovost jo računale, da se bodo v naslednjih dneh prebile čez jugoslovansko državno mejo v Avstrijo, če ne pri Dravogradu, pa po dolini Meže čez Poljano proti Pliberku. Da je bil to širše zasnovan načrt, je moč sklepati tudi iz tega, da je ujeti poveljnik nemške skupine armad "E" generalpolkovnik Alexander von Lohr, ki je 9. maja v Topolšici podpisal akt o vdaji svoje vojske, izkoristil nepazljivost pri varovanju ujetnikov in odsotnost večjih enot ter je na čelu še nerazorožene kolone 104. lovske divizije pobegnil proti Koroški. Ta kolona je iz Šoštanja krenila 12. maja okrog 13. ure po cesti čez Zavodnje, Sv. Vid, Črno in Mežico, ki jo je štab 4. operativne cone dal dan prej popraviti za premik nekaterih prištabnih enot in odsekov štaba v Velikovec. Lohr je s skupino oficirjev uspel priti pri Poljani skozi zaporo Tomšičeve brigade in se je 13. maja nastanil v Bistrici pri Pliberku pod zaščito britanskih čet, kolona 104. lovske divizije in drugih enot pa je ostala v dolini Meže in se najprej ni hotela vdati. Šele 13. maja po tri četrt urnem silovitem ognju borcev Tomšičeve brigade, ki so obvladovali križišče cest pri Poljani (v boju je padlo okrog 250 sovražnikovih vojakov), se je ta kolona začela vdajati. Vdalo se je okrog 3000 vojakov te divizije in drugih enot. 247
247 Zbornik VI/19, dok. št. 151 in 154.
Ta dogodek je dokazoval da premagani sovražnik uporablja vsa sredstva in da skuša izkoristiti sleherno priliko, da bi se izognil jugoslovanskemu ujetništvu. Spoštovanje splošne kapitulacije nemške vojske na slovenskih tleh je bilo torej treba izsiliti z orožjem. Štab 4. operativne cone je zahteval, naj britanske enote, v skladu z določbami mednarodnega vojnega prava takoj izročijo pobeglega von Lohra kot vojnega ujetnika. Britanske vojaške oblasti so to storile 15. maja, ko so bili boji pri Poljani že končani. Obroč okoli sovražnikovih enot so jugoslovanske enote stiskale še odločneje, sovražnik pa je 13. maja začel s srditimi poskusi, da bi se izvil iz njihovega objema. Najprej je začel napadati pri Dravogradu, hkrati pa je njegova močna skupina, ki je napadla v smeri Kotlje-Guštanj (zdaj Ravne)-Tolsti vrh, presekala obrambo 51. divizije na grebenu Tolsti vrh-Stražiški vrh ter udarila v hrbet glavnini njune 8. in 12. vojvodinske brigade. Zavoljo tega uspeha so se nekatere enote te divizije morale umakniti na levi breg Drave, nekaj sovražnikovih manjših skupin pa se je med nočnim bojem izmuznilo po dravograjskem železniškem mostu na drugo stran, nato pa odhitelo proti Labotu. Toda sovražnik ni mogel tega izkoristiti kot mostišče za prehod svojih enot na avstrijsko Koroško pri Dravogradu, temveč je moral svoje glavne sile usmeriti proti Poljani. 248 Jugoslovanske sile so medtem zapore še bolj krepile. Na severni odsek so prišle enote 12. divizije, 16. divizija, ki je bila na območju Celja pa je tega dne dobila ukaz, naj na tovornjakih krene čez Ljubljano, Kranj, Jezersko in Železno Kaplo, da okrepi zaporo pri Pliberku. Krenila je 14. maja, naslednjega dne je bila v Kranju, na svoj obrambni odsek pa je prišla prepozno, ker so se boji medtem že končali. Hkrati pa je štab 14. divizije 13. maja ukazal, naj del Šlandrove in Zidanškova brigada, ki sta čez Maribor prispela na Koroško, ter Bračičeva brigada vzhodno od Borovelj in Apač na Koroškem, kjer je razoroževala 14. SS divizijo "Galizien", zasedejo mostove čez Dravo od Galicije do Lipice in te prehode neprodušno zapro. Tako je nastala druga zaporna črta, za primer, če bi sovražnikove čete prebile prvi, ožji obroč. Na bojišče je prispel tudi drugi del Šlandrove brigade, ki je tja prihitel čez Savinjsko dolino. Sovražnikovi načrti se tudi 14. maja niso uresničili. Sedemnajsta divizija je pri Doliču zlomila odpor branilcev, osvobodila Slovenj Gradec in nasprotnika potisnila proti severu. Istega dne so pri Dravogradu s položajev nad levim bregom Drave napadli sovražnika deli 51. divizije, 2. bataljon Prekmurske brigade in dva bolgarska polka, topništvo pa je tolklo tudi križišče pri Podklancu, kjer so se gnetle sovražnikove enote, da bi čim prej prišle v dolino Meže. Ko so enote, ki so napadale pri Dravogradu, pri Bukovski vasi dobile stik s 17. divizijo, napadajočo od Slovenj Gradca, se je na tem bojiščnem odseku vdalo okrog 20.000 sovražnikovih vojakov. Okoli križišča pri Poljani v Mežiški dolini so bili na položajih dva bataljona 1. udarne brigade "Toneta Tomšiča", bataljon 6. udarne brigade "Slavka Šlandra" in bataljon 7. vojvodinske brigade 51. divizije. V silovitem napadu so ustaške enote tega dne najprej razbile preveč plitvo obrambo vojvodincev in si odprle pot ob železniški progi vzdolž Dolgega brda proti Holmcu, potem pa še obrambo tomšičevcev na pobočjih Loma, da bi si omogočile umik po cesti Poljana-Košutnik-Libuče. Pred silovitim pritiskom sovražnika so se preveč razvlečene enote 51. divizije morale umakniti na višine proti Jamnici in Strojni, Tomšičeva pa proti zahodnemu delu Loma. Skozi to odprtino so sovražnikove kolone drle na avstrijsko stran.
248 Mitja Hribovšek Prekmurska brigada, str. 200-205; podatki Franceta Strleta; Tone Ferenc, Sklepne operacije za osvoboditev Slovenije, predavanje na XV. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Velenju, 1970.
1000 , 1001
"1002 Boji za končno osvoboditev"
Toda že med bojem pri Poljani in v noči na 15. maj je štab 14. divizije hitro oblikoval obrambno črto Pliberk-Libuče. Na višinah severno od železniške proge, na Borovju, so bile enote Zidanškove brigade in 7. brigade 51. divizije, na Libiču pri Pliberku pa del Zidanškove brigade. Južno od železniške proge, od Hrusta proti jugu, z naslonitvijo na Spodnje in Zgornje Libuče so bile čete 3. bataljona Tomšičeve brigade, ogromna množica sovražnikovih vojakov, pomešanih z begunci, pa se je razlila po planjavah med državno mejo, Hrustom in Libučami. Popoldne 15. maja so čez Dob in Pliberk prispele nove enote 51. divizije, enote 3. armade, ki so zlomile sovražnikov odpor pri Dravogradu, pa so medtem nadaljevale s pritiskom po dolini Meže, da bi sovražnika stisnile na še ožji prostor in ga prisilile k vdaji. Že 14. maja so se začeli razgovori o vdaji, končali pa so se, ob sodelovanju predstavnikov štabov 14. in 51. divizije, štaba britanskega korpusa in člana britanske vojaške misije pri štabu 4. operativne cone, okoli poldne 15. maja v pliberškem gradu, kajti sovražniku, ki se je prepričal, da je zaradi trdnega obroča jugoslovanskih enot njegov odpor zaman, britanske enote pa jugoslovanskih kvislingov niso vzele v zaščito, je ostala le možnost vdaje. Zvečer tega dne se je tudi ta, poslednja velika sovražnikova skupina, v kateri je bilo okrog 30.000 vojakov, vdala. Največ je bilo ustašev in četnikov, med njimi tudi dvanajst ustaških generalov in celotno črnogorsko četniško vodstvo.249 Med opisanim dogajanjem je na Kobanskem in Kozjaku samostojno deloval Lackov partizanski odred. Dne 8. maja je pri Marenbergu (zdaj Radlje ob Dravi) napadel kolono umikajočih se enot nemške 2. oklepne armade, ob objavi kapitulacije vse nemške vojske pa se je spustil na avstrijsko stran, v dolino Čakave, in začel osvobajati tamkajšnje kraje. V Ivniku (Eibiswald) je naslednjega dne ustanovil komando mesta. Zasedel je tudi Travnik (Wies), Osek (Haag), Arvež
249 Tone Ferenc Poslednji dnevi vojne v Sloveniji Naša obramba, št. 6, junij 1970 str. 15· Oslobodilački rat naroda Jugoslavije 1941-1945 knj. 2 str. 634; Završne operacije za oslobodjenje Jugoslavije 1944-1945 str. 711-715; Mitja Hribovšek, Prekmurska brigada, str. 204-210; Miroslav Stiplovšek, Šlandrova brigada, str. 693-702; Mirko Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 698-701.
1002
(Arnfels), Lučane (Leutschah) in Glinico (Gleinstattten) ter krenil tudi v Lipnico (Leibnitz), kjer je dobil stik s poveljstvom sovjetske divizije. Do 14. maja je vzdrževal red na prostoru od Ivnika do Št.Ilija v Slovenskih goricah, naslednjega dne pa je krenil v Maribor kot del njegove garnizije. Na Koroškem so enote 4. operativne cone medtem razoroževale sovražnika in hkrati z britanskimi četami vzdrževale red. Ob gosposvetskem knežjem kamnu, znamenitem spomeniku slovenske preteklosti sredi prelepe koroške dežele, je stala častna straža slovenskih narodnoosvobodilnih borcev. V vseh večjih krajih od Velikovca do Ziljske doline so delovale komande mest in partizanske straže. Britanska vojaška poveljstva so kmalu začela na različne načine ovirati delo jugoslovanskih osvobodilnih sil. Nasprotja, ki so izvirala iz dvojnosti vojaške oblasti na avstrijskem Koroškem, so se čedalje bolj stopnjevala. Zahteva začasne jugoslovanske vlade z dne 7. maja, naj vlade Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike v smislu pravice slovenskega naroda do samoodločbe priznajo pripojitev vseh tistih koroških krajev, ki so naseljeni s Slovenci, k Jugoslaviji, ni bila sprejeta. Vse enote 4. operativne cone so se morale 21. maja 1945 umakniti čez jugoslovansko-avstrijsko državno mejo na jugoslovansko ozemlje. Jugoslovanska vlada je ob tem izjavila, da si pridržuje pravico, da na bodoči mirovni konferenci zahteva priključitev slovenskega narodnostnega ozemlja na Koroškem k matični Sloveniji in Jugoslaviji. Vendar je bil ta umik boleč prispevek slovenskega ljudstva in vse Jugoslavije k utrditvi miru po zmagoviti vojni proti nacizmu in fašizmu. 251
***
Če smo o sklepnih operacijah v zahodnem delu Slovenije ugotovili, da so pomenile daljnosežne in odločilne vojaške uspehe v boju za priključitev Slovenskega primorja in Istre ter popoln vojaški zlom oboroženih enot, ki so jih oblikovale združene slovenske protiljudske sile, pa rnoramo za območje severovzhodne Slovenije ugotoviti, da so jugoslovanske in slovenske osvobodilne sile v sklepnih operacijah na ozemlju 4. operativne cone potolkle poslednjega od treh okupatorjev, ki so v aprilski vojni leta 1941 razkosali slovensko deželo. Prav ta del Slovenije, ki so ga nacistični zasužnjevalci šteli za svojo najmočnejšo postojanko, je postal prizorišče njihovega najhujšega poraza. Prej tako mogočna zgradba nasilja, raznarodovanja in potujčevanja Slovencev, hkrati pa tudi zasužnjevanja drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, se je zrušila. Obenem z okupatorjem so doživele odločilni poraz tudi oborožene enote vsakovrstnih njegovih pomagačev, njihova glavnina pa je bila ujeta na ozemlju Jugoslavije. Tudi sklepne operacije v severovzhodni Sloveniji so bile plod skupnih bojnih naporov vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Enote slovenske 4. operativne cone, ki so delovale v sovražnikovem zaledju, pred bojno črto treh jugoslovanskih armad, so v teh bojih imele izredno pomembno vlogo. Lahko bi rekli, da so bile gibčni, iniciativni, bojeviti in požrtvovalni sprednji odredi glavnine jugoslovanske osvobodilne armade. S svojo bojno dejavnostjo, z zasedami in zaporami na smereh sovražnikovega umika, z domiselno in pogumno akcijo na ključnih taktičnih točkah, dobro izkoriščajoč zemljišče, z udarci po prometnih zvezah in s hitrimi premiki z območja enega na območje drugega težišča, so omogočale uspešnost operacij velikih jugoslovanskih enot, ki so po smernicah generalštaba JA prodirale frontalno. Uresničevanje sočasne akcije teh velikih enot JA z majhnimi, v bistvu
250 Milan Ževart, Lackov odred, rokopis. 251 Glej tudi: Tone Ferenc Milica Kacin-Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu, Pregled zgodovine 1918-1945, str. 310-312.
še vedno na partizanski način delujočimi enotami 4. operativne cone je bila prednost jugoslovanskih osvobodilnih sil kot celote ter jim je omogočilo zajetje glavnine nemške balkanske grupacije in tudi glavnine kvislinških čet. V svoji dejavnosti so enote 4. operativne cone spretno izkoriščale slabosti in nasprotja v sovražnikovem taboru, pa tudi možnosti hitro se razvijajočega in dinamičnega položaja. Drzno in odločno so se vrinjale v sovražnikovo razporeditev, se pojavljale nenadno in ga presenečale. Preprečevale so mu izvedbo načrtov o organizaciji umika. Vsekakor so bile v sklepnih operacijah tisti strateški dejavnik na bojišču, ki je odločilno pomagal uresničiti cilj jugoslovanskih osvobodilnih sil, da glavnino okupatorjevih in kvislinških čet zajamejo na jugoslovanskem ozemlju. Če bi namreč ne bilo njihove dejavnosti v notranjosti sovražnikovega zaledja, bi se njegove kolone mogle brez posebnih težav organizirano umakniti z ozemlja Jugoslavije. Spričo zagrizenosti ustaških in četniških enot, ki so se hkrati z nemškimi hotele prebiti na Koroško, da bi se izognile jugoslovanskemu ujetništvu in se vdale britanskim četam, so bile bojne operacije na slovenskih tleh zaključene šele 15. maja, teden dni po podpisu kapitulacije oboroženih sil nemškega rajha. Ker so se četam protihitlerjevske koalicije dotlej že vdale vse večje grupacije nacistične vojske, lahko upravičeno sklepamo, da se je druga svetovna vojna v Evropi končala v Sloveniji.
PRVA NARODNA VLADA SLOVENIJE
Že znani sporazum Tito-Šubašić je pomenil, da se Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije zvesto drži določil atlantske izjave in sklepov teheranske konference. Ovire na poti od sestave Šubašićeve vlade v Londonu samo iz vrst zastopnikov nekdanjih meščanskih jugoslovanskih politikov do sestave enotne jugoslovanske vlade so bile zaradi sijajnih uspehov narodno-osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in njihove enotnosti, pa tudi zavoljo ~nodušne podpore Jugoslovanov v zamejstvu, vendarle uspešno prebrodene. Dne 2. novembra sta se Tito in Šubašić sporazumela o oblikovanju enotne jugoslovanske vlade. Tudi konferenca velikih sil protihitlerjevske koalicije, ki je bila v Jalti od 4. do 11. februarja 1945, je sprejela stališče, naj se novembrski sporazum takoj uveljavi. Tako je mogel Tito v začetku marca 1945 iz predstavnikov Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in Šubašićeve vlade v zamejstvu sestaviti v Beogradu prvo začasno jugoslovansko vlado, ki je prav kmalu dobila tudi mednarodno priznanje. 252 Vprašanje oblike vladavine, ali bo Jugoslavija republika ali monarhija, je bilo odloženo do zasedanja ustavodajne skupščine, ki bo izvoljena na prvih splošnih volitvah po osvoboditvi dežele. S četniškim izdajstvom omadeževani kralj Peter II. Karadordević je moral odstopiti in privoliti v kraljevo namestništvo, sestavljeno iz treh uglednih politikov, v katere je imelo zaupanje tudi osvobodilno gibanje. Tako so bile volitve za konstituanto novembra 1945 hkrati tudi nekakšen referendum, na katerem so se ljudske množice v ogromni večini izrekle za republiko. Kot smo videli, se pričakovanje, da bo Slovenija dočakala svojo osvoboditev že v pozni jeseni 1944, ni izpolnilo. Razvoj vojnih dogodkov je potekal drugače in potrebni so bili še hudi napori in žrtve. Slovenija je bila sicer že tedaj na to pripravljena, saj je imela vse temeljne državne organe in mrežo terenskih narodnoosvobodilnih odborov oziroma odborov OF na vsem narodnem ozemlju. Tudi v
252 Oslobodilački rat naroda Jugoslavije, knj. 2, str. 535-536.
1004 , 1005
hudih zimskih mesecih 1944/45 se je ta temeljna mreža oblastvenih organov kljub silovitemu okupatorjevemu pritisku ohranila. Upravni odseki pri predsedstvu SNOS in v drugih avtonomnih organih, v NOO in v odborih OF, so svojo dejavnost le še povečali ter jo, kolikor so pač dopuščale razmere in možnosti, usklajevali z delom osrednjih jugoslovanskih državnih organov. Seveda je bilo trenutno še zmeraj najpomembnejše delo gospodarskih odsekov. Na osvobojenem ozemlju so se NOV in PO Slovenije v tem, zadnjem vojnem obdobju že prehranjevali iz skladišč, za katere so skrbele gospodarske ustanove. Kjer pa skladišč ni bilo, je še naprej deloval stari terenski način oskrbovanja, tako da si je vojska z odkupi ali nakupi iskala hrano sama, ali pa je morala delati vojaške akcije na neosvobojenih ozemljih. Še vedno so ob slovensko-hrvaški meji obstajale zelo koristne menjalnice soli za prehrano in še zmeraj so delovali kanali za dobave živil in potrebščin iz Furlanije, Ljubljane, Zagreba in Štajerske. Na osvobojenem ozemlju je bilo več zadružnih trgovin. Delno so k prehrani civilnega prebivalstva in vojske pripomogle tudi zavezniške pošiljke. 253 Odsek za finance pri predsedstvu SNOS je poročal, da je v letu 1944 imel več kot 46 milijonov lir dohodka in skoraj 45 milijonov lir izdatkov. Glavni dohodek sta še vedno bila davek in trošarina, pa tudi že precejšnja dotacija predsedstva SNOS, ki je dobilo denar od avnojskega in zavezniškega posojila. Tudi drugi odseki so se dobro razvijali, njihovo delo pa je že bilo vedno bolj usmerjeno na čas po vojni. Skoraj povsem samostojno, čeprav sta bili vedno bolj okupirani, sta živeli obe večji samoupravni enoti, okrožni NOO Novo mesto in Ribnica-Notranjska. V novomeškem okrožju so vojaške enote in razne civilne baze oskrbovali na tri načine: na osvobojenem ozemlju so za hrano skrbeli krajevni NOO, na polosvobojenih področjih aktivisti odborov OF, na okupiranih področjih pa je vojska delala prehranjevalne akcije in živež plačevala s priznanicami. Toda težave s prehrano so bile čedalje hujše, zato so začeli postavljati posebne
253 Metod Mikuž, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, knj. 5, str. 5-23. okrožne prehranjevalne komisije, ki so zbirale živežne potrebščine za vsak mesec. Te težave so bile tudi posledica tega, da so bili gospodarsko bogatejši predeli vedno bolj okupirani, pasivna območja pa čedalje bolj izčrpana. Nekoliko bolje je bilo s prehrano na Primorskem, dokler je bila možna dobava iz Furlanije, hujših težav s prehrano pa ni bilo tudi na Gorenjskem in Štajerskem.254 Izvršni odbor Osvobodilne fronte je na seji dne 7. aprila 1945 razpravljal o pripravah in ukrepih za končno osvoboditev. Sklenil je tudi "interno že sedaj sestaviti slovensko vlado, objaviti pa jo v času, ko bo del Slovenije osvobojen, oziroma ob politično najprimernejši priložnosti". Vlado bo imenovalo predsedstvo, če pa bodo dopuščale razmere, bodo sklicali na zasedanje SNOS. IOOF je določil tudi kriterije za sestavo vlade. Ta naj bo delovna vlada OF, njena sestava pa mora imeti vso širino osvobodilnega gibanja. Praktični voditelj vse politike mora še naprej ostati IOOF. Vlada bo imela predsednika, podpredsednik in enajst resorjev. IOOF se je v celoti strinjal tudi s predloženo listo kandidatov. 255 Ker je 4. armada JA v tem času že prejela ukaz, naj udari naravnost proti Trstu, je bilo negotovo, ali bo spričo vedno hujšega sovražnikovega pritiska ostala Bela krajina še svobodna. Zato je predsedstvo SNOS začelo pripravljati njeno evakuacijo in je 27. aprila ukazalo, naj se vse ustanove osvobodilnega gibanja umaknejo iz Bele krajine v Gorski kotar. Edvard Kardelj, član političnega biroja centralnega komiteja KPJ, je 23. aprila brzojavil centralnemu komiteju KPS, da bi bilo s političnega stališča ustrezno sestaviti slovensko vlado, brž ko bo Slovenija čvrsto zavarovana. Ker je bila po njegovem mnenju Bela krajina že zunaj nevarnosti, naj skličejo razširjeno sejo predsedstva SNOS in sestavijo vlado. Boris Kidrič mu je 27. aprila zjutraj odgovoril, da bodo vlado sestavili še istega dne, toda Kardelj mu je sporočil, naj to odložijo za teden dni, ker je treba počakati na uspeh vojaških operacij, kar bo dalo vladi še večji pomen. Strinjal se je, naj bi vlado sestavili v Črnomlju. Že 27. aprila so se morale vse ustanove umakniti iz Bele krajine. V centralni komite KPS v Gorskem kotaru je 29. aprila prispela Kardeljeva depeša, ki se je na koncu glasila: "Trst je vaša glavna partijska naloga danes!".256 Dva dni zatem je Kardelj sporočil, naj pripravijo sejo predsedstva SNOS za imenovanje vlade, ki naj bo 3. ali 4. maja, ter sporočil soglasje s kandidatno listo. Sklenili so, da bodo vlado razglasili v Ajdovščini, lepem trgu sredi Vipavske doline. Tako je prišlo 5. maja 1945 v Ajdovščini do slavnostne seje predsedstva Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta, na kateri je bila imenovana prva slovenska narodna vlada. Sestavljena je bila takole: predsednik Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, minister za notranje zadeve Zoran Polič, minister za pravosodje dr. Jože Pokorn, minister za prosveto dr. Ferdo Kozak, minister za finance dr. Aleš Bebler, minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskošek, minister za trgovino in oskrbo dr. Lado Vavpetič, minister za poljedelstvo Janez Hribar, minister za gozdarstvo Tone Fajfar, minister za socialno politiko Vida Tomšič, minister za narodno zdravje dr. Marijan Ahčin, minister za gradnje dr. Miha Kambič in minister za lokalni promet Franc Snoj. 257 Osebnostni sestav vlade izpričuje, da je bila to v resnici vlada Osvobodilne fronte, saj so bili v njej predstavniki vseh tistih skupin, ki so se med narodnoosvobodilnim bojem zlile v enoten tok osvobodilnega gibanja slovenskega naroda. Vlada se je 10. maja 1945 ob nepopisnem navdušenju predstavila pravkar osvobojeni Ljubljani. Pomen in naloge slovenske narodne vlade so dobro razvidne iz slovesne
254 prav tam, str. 5-23. 255 prav tam, str. 8. 256 prav tam, str. 10-11. 257 prav tam, str. 11-12.
1006 , 1007
zaobljube, ki jo je predpisoval zakon o narodni vladi Slovenije in ki jo je opravil vsak njen član posebej: da bo zvesto in neumorno služil svojemu narodu, da bo izpolnjeval vse svoje dolžnosti vestno in predano, da bo nadvse čuval in branil svobodo in neodvisnost, bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije, kakor tudi vse pridobitve narodnoosvobodilnega boja ter storil vse za napredek federalne Slovenije in Demokratične federativne Jugoslavije.
POMEN SKLEPNEGA DELA OSVOBODILNE VOJNE SLOVFNSKEGA NARODA
Boj slovenskih narodnoosvobodilnih enot v obdobju od decembra 1944, ko so se začeli srditi napori okupatorja in njegovih pomagačev, da bi očistili zaledje bojišča med italijansko in sovjetsko-nemško fronto, pa do zmagovitega konca osvobodilne vojne sredi maja 1945, je bil nemara najtežavnejši v vsem dolgem štiriletnem vojnem obdobju. Med zimsko sovražnikovo ofenzivo je NOV izgubila večino osvobojenih ozemelj. Na Štajerskem in Primorskem je bila potisnjena visoko v zasnežene gore, na Dolenjskem pa je komaj ubranila osrednji del svobodnega ozemlja - Belo krajino. Njene enote so številčno hudo oslabele. Morale so znova uporabljati preizkušeno partizansko taktiko, da bi si ohranile živo silo in orožje. Udarci, ki so bili včasih hudi in boleči, pa niso mogli zlomiti bojne sposobnosti slovenske narodnoosvobodilne vojske, kajti njeno jedro, prekaljeno v nešteto spopadih in akcijah, je ob hkratni mobilizaciji novincev znova prešlo na mnogih odsekih slovenskega bojišča v odločen napad. Na obronkih Kočevskega Roga in v Suhi krajini pa je potek boja imel celo značaj prave fronte, podobne frontam na velikih bojiščih druge svetovne vojne. Enote 4. operativne cone so sovražniku ovirale graditev utrjenih obrambnih črt v notranjosti slovenske Štajerske, o vseh eno tah pa lahko ugotovimo, da so si ohranile izhodiščne položaje za poslednje spopade s sovražnikom. Del enotnih oboroženih sil Jugoslavije, ki je bil pod poveljstvom glavnega štaba JA za Slovenijo v sovražnikovem zaledju, je izpolnil pomembne naloge. V najhujših tednih in mesecih pred koncem vojne, ko so višji štabi že razmišljali o tem, da bi bilo morebiti potrebno enote umakniti s tako ogroženega ozemlja, so slovenske enote ne le vzdržale v vseh predelih slovenske domovine, ampak so s svojim bojem ubranile pred sovražnikovo premočjo Belo krajino ter zagotovile delo osrednjih političnih in oblastvenih organov. To pa je Osvobodilni fronti omogočalo, da je sproti z osvobajanjem dežele vzpostavljala ljudsko oblast na vsem slovenskem ozemlju ter pripravljala organizacijsko in kadrovsko zasnovo prve povojne uprave. Zaradi uspešnega prilagajanja še tako težavnim razmeram, kakršne so bile pred koncem vojne, so se po vsej Sloveniji obdržali na terenu organi osvobodilnega gibanja in ljudske oblasti, mreža kurirskih zvez in obveščevalnih točk. Ob zaključnih bojih so osvobodilni vojski dajali dragoceno pomoč in bili pomemben dejavnik. Bolj ko je slabela sovražnikova moč, bolj so se na terenu krepile obstoječe in nastajale tudi nove organizacije OF in je sploh naraščala pripravljenost ljudi, da bi pomagali v boju. Krajevni organi so bili organizatorji splošne ljudske dejavnosti, enote pa so se tako rekoč sproti krepile z novinci, ki so takoj dobivali bojne naloge. Ob napredovanju osvobodilnih čet so krajevne organizacije in organi v duhu smernic višjih organov, okrajnih in okrožnih odborov OF ter komitejev KPS samostojno začeli z akcijami. Razoroževali so skupine okupatorskih in kvislinških vojakov, sestavljali nove partizanske straže in enote Narodne zaščite. Če v njihov kraj ni prišla nobena enota NOV, so sami razglasili njegovo osvoboditev ter uredili vse potrebno za zavarovanje premoženja, javnih objektov in pomembnejših točk. Upravičeno lahko ugotovimo, da so se tudi ob koncu vojne na vsakem koraku kazale neizmerna moč Osvobodilne fronte, enotnost ljudskih množic z njegovo vojsko in političnim vodstvom ter globoka privrženost revolucionarnemu programu Komunistične partije in Osvobodilne fronte. Ob sklepnih operacijah lahko ugotovimo, da je šlo za pravi obračun najširših ljudskih slojev s svojimi zatiralci, da je bil to poslednji, zmagoviti naskok v vseljudski osvobodilni vojni z narodnimi sovražniki. Ob zlomu okupatorja se je povsem razgalila odtujenost slovenskih reakcionarnih krogov od Ijudstva. Ko je izginila njegova moč in oblast, so bedno, v smrtnem strahu pred gnevom lastnega naroda, iskali pot v naročje novega gospodarja, od katerega so pričakovali, da jih bo spet pripeljal do oblasti.
Prej mračna in tiha Ljubljana je zakipela v osvobodilnem zanosu, ko so jc zapustile sovražnikove kolone, da bi zbežale čez Karavanke. Tudi druga slovenska mesta in trgi so ob osvoboditvi sprejeli svoje borce z nepopisnim navdušenjem Toda hkrati je bilo to ponosno zmagoslavje samozavestnega, junaškega naroda, k si je sam izbojeval svobodo. Ni ga prevzemalo sovraštvo do premagancev, temvei zgolj skrb, kako si bo v svobodi obnovil deželo in v miru začel z ustvarjalnim delom. Ob vojaški presoji končnih operacij za osvoboditev Slovenije moramo ugotoviti, da je bil kombinirani manever in sodelovanje slovenskih enot, ki so bile v sovražnikovem zaledju, s štirimi armadami JA, ki so prodirale frontalno in ki so okoli glavne sovražnikove skupine, umikajoče se iz Jugoslavije, oblikovale dva kraka širokih klešč, odločujoča in strateško pomembna prednost jugoslovanskih osvobodilnih sil. Tudi mnogo bolje opremljena armada ne bi mogla tako dobro opraviti svojih nalog, če bi umikajočega se sovražnika samo potiskala pred seboj.
1008 , 1009
Pri tem pa je taktična in operativna dejavnost slovenskih enot v sovražnikovem zaledju bila tisti dejavnik, ki je glavnini omogočal, da je dosegla tako sijajne uspehe, saj ji je lajšal manever in dajal možnost, da se je usmerjala proti ključnim ciljem. Enote pod poveljstvom glavnega štaba JA za Slovenijo niso bile v sklepnih operacijah samo nekakšne partizanske formacije, ki bi sejale le nemir v sovražnikovem zaledju, temveč so bile velika moč, ki je pravzaprav odigrala vlogo še ene armade JA, še uspešnejše prav zategadelj, ker je operirala v tem zaledju. Samostojno in uspešno so posegale v boje na najpomembnejših točkah in so omogočile, da je Jugoslovanska armada kot celota dosegla znane uspehe v sklepnih operacijah. Dne 18. maja pa je bil glavni štab JA za Slovenijo razformiran. Naj še podčrtamo, da je 7. korpus, ko se je jugoslovanska fronta premaknila na slovensko ozemlje, prevzel na Dolenjskem in Notranjskem svoj frontni odsek in s tem tudi del strateškega obroča, ki so ga vojske protihitlerjevske koalicije sklenile okoli nacistične Nemčije. Jugoslovanska armada je bila po številu vojakov četrta armada te koalicije. Operacije 7. korpusa pa so primer, kako lahko velika enota, ki se bojuje v sovražnikovem zaledju, postane z razvojem operacij sestavni del sil, ki prodirajo frontalno, ter prevzame del njihove bojne črte. Daljnosežne posledice zares odličnih sklepnih operacij JA bi mogli strniti v nekaj ugotovitev. S tem ko so jugoslovanske oborožene sile, z enotami 9. korpusa vred, osvobodile Trst in ozemlje do Soče oziroma do slovenskih narodnostnih meja še pred prihodom zahodnih zaveznikov, in s tem, ko so nemški 97. armadni korpus prisilile k vdaji, še preden je bila podpisana splošna kapitulacija nacističnih vojska, so uresničile odlok AVNOJ in drugih vodstvenih organov narodnoosvobodilnega gibanja o priključitvi Slovenskega primorja in Istre k matični domovini. Hkrati pa so preprečile načrte reakcionarnih sil doma in v zamejstvu, da bi s pomočjo prelevljenih domobranskih in četniških enot vplivale na potek dogodkov ter skušale Ijudstvo oropati pridobitev njegovega osvobodilnega boja in revolucije. Žal pa takšnih posledic ne moremo ugotavljati glede na ozemlje, na katerem žive Slovenci na Koroškem. Narodnoosvobodilnim enotam, ki so nastale v tem delu slovenskega narodnostnega ozemlja, so se v sklepnih operacijah pridružile enote 4. operativne cone in 9. korpusa ter Motorizirani odred 4. armade, vendar niso mogle zagotoviti, da bi se uresničila naravna želja koroških Slovencev, živeti v prihodnje v združeni Sloveniji. K temu je zlasti pripomoglo zapletanje mednarodnih odnosov v smeri blokovske razdelitve. Druga posledica bratskega sodelovanja oboroženih sil vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v sklepnih operacijah na slovenskih tleh je bilo razbitje in uničenje velikega dela oboroženih oddelkov, ki so jih med osvobodilno vojno uspeli oblikovati reakcionarni politični krogi v Jugoslaviji. Kot je te raznovrstne oborožene formacije, najsi so bile v političnih pogledih še tako različne, med vojno združevala mržnja do naprednega osvobodilnega gibanja, hlapčevanje tujcu in naslanjanje na njegovo moč, kar jih je potisnilo v sramotno vlogo okupatorjevih pomagačev in čuvarjev verig, v katere je hotel vkleniti svobodoljubne jugoslovanske narode, tako sta jih ob koncu vojne združevala strah pred lastnim narodom in upanje, da se bodo s tujo pomočjo. vrnili. Vsi, srbski, črnogorski ali liški četniki, ustaši, slovenski domobranci ali policijski uradniki iz katere koli pokrajine, so družno bežali hkrati z bivšimi kulturbundovci in podobnimi nacističnimi pomagači. Uspešno zajetje velike večine teh formacij in skupin ni pomenilo le njihovega zloma in zloma kolaboracionistične politike, temveč tudi odstranitev velike nevarnosti, da bi po vojni, v določenih okoliščinah mednarodnih odnosov, ki so se čedalje bolj gibali v smeri zaostrovanja blokovskih nasprotij med Vzhodom in Zahodom, postali sredstvo pritiska na novo Jugoslavijo ali morda cel6 jedro protirevolucionarne intervencije. Reakcionarne sile v Jugoslaviji so v sklepnih operacijah doživele tako strahovit udarec, da si od njega niso več opomogle. Hkrati pa je vendarle treba poudariti, da je bila zategadelj, ker so se oborožene sile jugoslovanskih narodov morale v sklepnih operacijah tako srdito spoprijemati z izdajalskimi protiljudskimi oboroženimi enotami, prisotnost osvobodilnih enot na Koroškem slabotnejša, premik velikih enot JA v ta del slovenskega narodnostnega ozemlja pa počasnejši ali pa sploh niso utegnile priti tja. To gotovo ni bilo v korist boja za pravičnejšo ureditev narodnostnih pravic Slovencev na Koroškem. Tretja daljnosežna posledica zmagovitih sklepnih operacij na slovenskih tleh je bil popoln zlom nemškega okupatorja in njegovega imperialističnega nasilja nad Slovenci. Glavnina nemške okupacijske vojske, umikajoče se iz Jugoslavije, Grčije in Albanije, je bila primorana položiti orožje v deželi, ki jo je nekoč okupirala, ter kapitulirati pred vojsko, ki je v njej nastala za časa te okupacije. Jugoslovanske oborožene sile so v sklepnih operacijah ujele in odpeljale v ujetništvo hkrati s kvislingi okrog 300.000 sovražnikovih vojakov in oficirjev, od tega 175.000 pripadnikov nemške vojske. Le okrog 30.000 jih je uspelo pravočasno pobegniti v Avstrijo. Slovenski del jugoslovanskih oboroženih sil je tik pred koncem vojne štel sedem divizij (ena je bila italijanska), 28 enot v moči brigade (ena inženirska, tri italijanske) ter dvanajst odredov (dva mornariška). Po pregledniku glavnega štaba JA za Slovenijo z dne 26. aprila 1945 so brez enot divizije Narodne obrambe, ki je obsegala tudi moštvo stalnih kurirskih zvez, štele osvobodilne enote Slovenije 37.901 borca in starešino, brez zalednih vojaških organov (11.234) pa skupaj 26.667 borcev in starešin. 258 Za koliko borcev so se enote okrepile med operacijami za končno osvoboditev domovine, ki je na mnogih območjih imela značaj ljudske vstaje, pa ni moč ugotoviti.
258 Zbornik XI/4, dok. št. 63. 1010 , 1011
19450505__1951_Sisak-Brezovica_Pobijrno-6000_Domobrana.jpg
19450508_NDH_ZAGREB_8.svibnja_i_Ulazak_partizana_u_njega.docm
19450509__10225_statistika.jpg
19450509__10402_1943_Pleterje_po_napadu_Partizanov.jpg
19450509__10524_1943_Turjak_v_Plamenu.jpg
19450509__10669_14-divizija_boji_Celje_Vitanje_Mislinja_Graska_Gora_Ljubno.jpg
19450509__10695_1944_Lj_Rupnik_Rosener_Rozman.jpg
19450509__10757_1944_Savinjska_Velenje_Sostanj_Luce.jpg
19450509__10990_1945_Celje_maj_umik.jpg
19450509__10995_19450509_Koroska_Maribor_Celovec.jpg
19450509__10998_1945_Celje_Glazija.jpg
19450509__11000_19450513_Dravograd.jpg
19450509__11002_19450515_Poljana_vdaja.jpg
19450509__11003_19450509_Korosko_Pliberk.jpg
19450509__20000509_Topolsica_NOB_obletnica_55_Proslava.jpg
19450509__20000511_Topolsica_Nikoli_Vec_VOJNE.jpg
19450509__20100808-01_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg
19450509__20100808-02_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg
19450509__20100808-07_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg
19450509__20100808-09_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg
19450509__20100808-10_Topolsica_podpis_kapitulacije_muzej.jpg
19450509__20100808-21_Topolsica_kanal_vzhodno_od_bolnisnice_pobili_170_Nemcev_oficirji.jpg
19450509__20200212-01_Topolsica_POTPIS_KAPITULACIJE.jpg
19450516__20090808_Vjesnik_Bleiburg_Erjavec-Ivan_Dravograd_40000_pobijenih.docm 2009-04-08 From: Ivan-Zvonimir Eryavec To: damir.borovcak@zg.t-com.hr Sent: Wednesday, April 08, 2009 11:18 AM Subject: DRAVOGRAD 1945
PROGLAŠENJE HRVATSKE DRŽAVE 8. travnja 1941.
Predmet : Partizansko priznanje masakra zarobljenika Izvor : VJESNIK, oko 16.05.1945
Ulazak partizana u Zagreb doživio sam u salezijanskom internatu u Vlaškoj ulici, odmah podno Katedrale, kao učenik VI. razreda gimnazije (17 god.) Druge muške gimnazije. Dobro pamtim mnoge detalje iz tog vremena. U jednom od prvih brojeva VJESNIKA ( 16.svibnja ? ), na prvoj strani, vijest pod naslovom „Bitka kod Dravograda – Poginulo 40,000 neprijateljskih vojnika, među njima i ustaški general Luburić ...“ Ta me vijest uzdrmala i jasno mi se urezala u sjećanje, jer je među mrtvima mogao biti i moj brat i još toliki poznati. Brojka je bila šokantna, tim više što je rat već tjedan dana ranije završio. Pratio sam politiku i ratna zbivanja od moje desete godine i bilo mi je jasno da je teško naći srazove velikih vojski gdje je u jednom danu poginulo četrdeset tisuća ljudi. Poznavajući partizansku bezdušnost osjetio sam da se iza te vijesti krije nešto drugo, što je kasnije i potvrđeno, ili se još uvijek, baš s „naše“ hrvatske strane zataškava. Čuvao sam te novine još duže vrijeme, kao i zadnje brojeve Hrvatskog naroda, a onda je sve to, nažalost, nestalo. Nakon 13 godina rada na Španovačkom rodoslovu (svih tristotinjak kuća, preko 120 prezimena, mnoga i 200 godina unatrag ), a sad sam još uvijek prezauzet Španovačkim rječnikom i gramatikom, spašavajući od zaborava naš osebujan arhaičan govor. Zato, molim bilo koga kome je to moguće, da pogleda jesu li ti prvi brojevi Vjesnika iz dobrih razloga uništeni, nepristupačni ili zatajeni, ili su kojom srećom u nekom od arhiva, knjižnica ili insistira još na životu, da se to preslika i objavi ?? Mislim da se slažete da se radi o jednom od kapitalnih dokumenata. „Što nije zapisano, nije se dogodilo !“
P.S. Danas je prava godišnjica spontanog proglašenja hrvatske države ( 8. a ne 10. travnja 1941) širom Hrvatske ( i u mojoj Požegi, Derventi, ... ne samo u Bjelovaru, ...) dok su Nijemci bili još daleko, a Maček kukavički odbijao da od njih primi državu. Umjesto toga poslao je odred policije iz Zagreba u Bjelovar da poskidaju hrvatske zastave. Mission impossible.! „ Nema šta, hrvatska država je tu, i narod je za nju“, izvijestio je engleski konzul Rappp Meštrovića po dolasku u Split. Ali, to na još uvijek Račanovoj TV to ne ćemo čuti a kamo li vidjeti. Srdačan pozdrav i Sretan Uzkrs !
Zvonimir Erjavec Arslanovci 55, 34000 POŽEGA Tel. 034 275 883 zvoni@hi.t-com.hr
19450516__Ljubljana_Tehnicni_oddelek_Partizani_Narodna imovina_za_MINISTRE.jpg
19450516_Zagreb_Nazor_govor.docm 2024-01-28 https://www.antifasisticki-vjesnik.org/hr/prenosimo/6/Vladimir_Nazor_Ova_nova_Titova/496/
VLADIMIR NAZOR: OVA NOVA TITOVA HRVATSKA NIJE NEKA ROPSKA VAZALSKA DRŽAVA, NASTALA MILOŠĆU ZLONAMJERNA TUĐINCA Govor Vladimira Nazora održan u Zagrebu 16-V-1945
Zagreb, 14.6.2023. Prenosimo vam tekst govora Vladimira Nazora iz "Hrvatskog tjednika" Matice Hrvatske od 7. svibnja 1971. Govor je to koji je Nazor održao na Jelačić placu 16. svibnja 1945. U izuzetno poetičnom i patriotskom govoru Nazor poziva narod da se okupi na Trgu i da osjetio bilo Hrvatske. Najavljuje novi humaniji društveni poredak i nakon godina širenja fašističke mržnje i terora prema svemu i svakomu koji je bio drugačiji širi ljubav "prema Čovjeku uopće, ma kojeg jezika, vjere, zanimanja i socijalnog sloja, pa čak i ma kakve boje kože on bio". Nazor veliča Titovu Hrvatsku nastalu iz narodno-oslobodilačke borbe i pljuca na onu Pavelićevu kao "robsku vazalnu", nastalu milošću Hitlera i Mussolinija. Sve poziva na teški rad kako bi se obnovila uništena domovina i stvorila nova socijalistička republika za sve. Suđenje se obećava svakom "krvoloku. izdajniku i izrabljivaču tuđeg truda". Odao je i priznanje svim članovima pokreta otpora u okupiranom Zagrebu čiji je život kako kaže bio "često puta teži i pogibeljniji no bijaše život Titova borca". Za kraj ide i opaska Stepincu koji je odbio zazvoniti zvona crkava povodom oslobođenja grada. Naime, član predsjedništva ZAVNOH-a, svećenik Svetozar Rittig poručio je uoči ulaska partizana u Zagreb nadbiskupu Stepincu da se ulazak partizana u Zagreb dočeka zvonjavom crkvenih zvona, no on nije pozdravio osloboditelje.
Drugovi i drugarice! Grade Zagrebe! Narode hrvatski! Tko hoće da zakuca na srce čitavog hrvatskog naroda, mora doći na ovaj trg. Bio vjesnik narodne radosti ili narodne žalosti, ne može nitko mimoići ovu plokatu (op.u. popločan prostor). Usklici hrvatskog veselja, vapaji hrvatskog bola i krikovi hrvatskoga prkosa ili gnjeva nalazili su u najsudbonosnije dane naše povijesti baš ovdje najjači izražaj. Ma i koliko je ovaj trg mijenjao tokom vremena svoj izgled, nešto se ipak nije promijenilo: staro srce ne samo grada Zagreba, nego i čitave Hrvatske najjače i sad kuca baš na njemu. Amo zato dođosmo ponajprije i mi. I ne dođosmo ti, Jelačićeva plokalo, grade Zagrebe i narode hrvatski, praznih ruku. Ne mislim na materijalne darove, koji će se pokazati kasnije, kao posljedice ovih velikih događaja, nego mislim na njihove preduvjete, Što smo htjeli i uspjeli da ih stvorimo. Nosimo ti na prag novoga narodnog života — a nakon ljutih borba i teških napora — što je najviše od potrebe, da se koješta liječi i ozdravi, da se nanovo gradi i izgradi, da se pročisti i oplemeni, i da se izvuče na sunce ono, što je dugo ležalo zanemareno, oglibijeno i opoganjeno na dnu još uvijek zdrave biti našeg naroda, nosimo ti mladost, uvijek spremnu na otpor i na borbu protiv zla; nosimo ti vjeru u svoje sposobnosti i svoje ideale; nosimo ti ljubav ne samo prema svakom Hrvatu i prema našoj najbližoj i najdaljoj slavenskoj braći, nego također i prema Čovjeku uopće, ma kojeg jezika, vjere, zanimanja i socijalnog sloja, pa čak i ma kakve boje kože on bio. Naš moral i naša etika nisu nikako moral i etika okupatora i domaćih spekulanata i izdajica. Zagrepčani i svi narodi Federalne države Hrvatske, mi, borci narodno-oslobodilačke vojske, mi, tako zvani partizani, nosimo vam — ponajviše iz naših šuma — što se na planinama najjače osjeća, pravu bit slobode uopće, pa i onu slobodu, koja nama Hrvatima davno propade s Petrom Svačićem na Petrovoj Gori, a uskrsava nam, eto, našim vlastitim trudom, s Hrvatom maršalom Titom, kojemu i odavle ide naš pozdrav i naše priznanje. Ova nova Titova Hrvatska nije neka ropska vazalska država, nastala milošću zlonamjerna tuđinca: ona je država, koja je nikla iz naših borba, iz naših patnja, iz naše krvi. Vi ste, Zagrepčani, već vidjeli našu junačku vojsku, i vidjeli ste i čuli naše generale i ostale komandante, koji su stigli svojim pobjedama daleko tamo do preko Trsta i do rijeke Soče. Vidjeli ste, što smo uradili, a sigurno već osjećale, što smo željni još uraditi. Naša je želja, da nestane s gradskih ulica i sa seoskih dvorišta nezaposlenih ljudi; prosjaka, zanemarenih staraca i zapuštene djece, hromih i bolesnih. Svak će — ma i kako bio unesrećen građanin naše države — imati zakonom pravo, da se kolektiv za nj drugarski brine. Milostinja ponizuje čovjeka. Ali da se sve to postigne, treba nam. drugovi i drugarice, vaša suradnja, treba nam vaša marljivost i vaše ustrpljenje, jer se nakon toliko razaranja i uništavanja ne može sve postići preko noći. Svemu treba vremena. Čekanje, u radu, prva je dužnost. Osvjetlali smo patnjama i krvlju narodnu hrvatsku čast, priznato je sad i nama časno samostalno mjesto u krugu bratskih naroda Jugoslavije i Evrope; no, nakon izvojevanih borba, moramo što prije dokazati, da smo svojim radom kadri i nanovo urediti grdno oštećenu kuću; bez toga svi bi naši napori ostali bez uspjeha; od samog junaštva u borbama ne može se živjeti. Ali ima još nešto, što vani nosimo. U skladu sa svojim — da tako rečem — partizanskim gledanjem na poroke i na slabosti ljudske, nosimo vam i odreknuće od svake osvetničke mržnje. Sudit će se samo očitom krvoloku. izdajniku i izrabljivaču tuđeg truda. Svi, koji su kadri i spremni raditi za dobro Federalne države Hrvatske, a nisu se okaljali kriminalnim, političkim i socijalnim grijesima, imat će pred sobom otvorene putove, da sudjeluju u radu za domovinu, a uz slobodno ispovijedanje vjere po svome osvjedočenju i u daljem uživanju pošteno, vlastitim radom i prema svojim potrebama stečene imovine. Nije sada čas da pričam u našim borbama i o našim patnjama; nije čas da spomenem sve, što znamo o nevoljama, nepravdama i okrutnostima, koje su Zagrepčani kroz minule godine pretrpjeli; veoma dobro znamo, kako je život građanina u Zagrebu bio, za aktivnog rodoljuba, često puta teži i pogibeljniji no bijaše život Titova borca u bosanskim i hrvatskim šumama. A nije od potrebe da ubacim sada medu Zagrepčane nove parole; vaše je oduševljenje, vaša pripravnost takva, da joj ne treba poticaja riječima. Čas je, kad se srce sama otvaraju dajući oduška sreći nastaloj u ovom historijskom momentu. Današnji je dakle dan — dan radosti i veselja za svakoga, kome je savjest čista. Mi dolazimo na ovaj trg noseći u ruci grančicu mira, pouzdanja, praštanja i ljubavi. Dignite dakle srca, zazvonite šutljiva kaptolska zvona, u ovom času veselja hrvatskog naroda. Stigli su partizani. Maršal je Tito na vidiku. Nova hrvatska narodna vlada već je potpuna u našem bijelom Zagrebu.
19450525__20071215__Vjesnik_Tito_i_Crni_Blok_Komunizma -GENOCID_U_PROLJECE.docm 2008-09-15 15.12.2007., subota CRNI BLOG KOMUNIZMA http://www.blog.hr/print/id/1623797277/genocid-u-proljece.html
GENOCID U PROLJECE
Maršal Tito zapovijeda, i osobno obilazi
masovna stratišta, dijeli pohvale povodom ubijanja ratnih zarobljenika, i
osobno vrši inspekciju i promatra egzekucije...
KOMENTARI Ali Tito nije znao .... Barem tako SUBNOR tvrdi ... · tragicnamisaoTito je za to nedvojbeno znao, smatrao je da treba zadati težak
udarac neprijateljima i dati satisfakciju pobjednicima. S gledišta pragmatične
politike, Tito je eliminirao svoje osobne neprijatelje, neprijatelje države i
sustava koje je gradio i time pomogao sebi da postane istinski Bog nove države.
S gledišta humanizma i morala, Tito je notorni zločinac. · avkakav Tito razbojnik je bio · CRNI BLOG KOMUNIZMA@Tragična misao... Što sa Srbima iz NDH?..kako sve tretirati
što se dogodilo u NDH? · tragicnamisaoSlažem se da je pobuna Srba u Hrvatskoj počela prije ustaških
zločina i da je bila usmjerena protiv hrvatske države kakva god ona bila.
Pobuna je počela i protiv Banovine Hrvatske, a pobuna bi se dogodila da je
Hrvatska bila najslobodnija zemlja na svijetu. · CRNI BLOG KOMUNIZMAUpoznat sam sa ratnim dnevnicima generala Ivana Šibla, Tuđmanovog pretpostavljenog u partizanskom "10. korpusu zagrebačkom". Slažem se da je ustaški režim prevršio svaku mjeru, i ne ublažavajući odnosno ne relativizirajući ničije žrtve pitam se što bi bilo tko od nas, današnjih ljudi napravio 1941. godine da je bio suočen s dvostrukim oružanim ustankom u jednoj državi? Kako odgovoriti na sustavno ubijanja civila od strane četnika i slično takvo ubijanje od strane partizana? Uspoređivao sam situacija na pr. s vijetnamskom, dakle, kako su se Amerikanci ponašali, i južnovijetnamski desničarsko-vojnički režim. Oni su spaljivali čitava sela za koja su samo posumnjali da ih komunistički Vijetcong koristi kao logističke baze, a stanovnike tih sela, one preživjele, preseljavali su; u jednoj akciji od CIA je na pr. ubijeno 10 tisuća južnovijetnamskih seljaka koji ni blizu nisu bili za komuniste nego su se nalazili između čekića i nakovnja, jednostavno nedužni, ali takav teror ih je sve više odvlačio prema Vijetcongu. Međutim, teror prema Srbima je bio samo izgovor, Srbi bi i bez terora završili u četnicima i partizanima, i u borbi protiv bilo kakve hrvatske države, a to je 1990./1991. dokazala kada im je hrvatska vlast dala kulturnu autonomiju a oni su to bahato odbacili. Pitam se kakvu autonomiju Srbi imaju u SAD-u? Ne bih se složio da su ustaške masovne odmazde davale Srbima pokriće za sve što se kasnije događalo jer je velikosrpska frakcija unutar jugoslavenske komunističke partije izmislila "700 hiljada" srpskih žrtava u NDH; realniji broj srpskih žrtava je oko 40 tisuća; u isto vrijeme, pa i danas Srbi prešućuju svoje konc-logore u Beogradu u kojima su bez učešća njemačke službe sigurnost "SD" likvidirali 10 tisuća beogradskih i srbijanskih Židova, a da ne govorimo o udjelu srpskih partizana u genocidu nad Hrvatima 1945. godine. Mislim da je partizanski pokret bio antihrvatski jer ga treba gledati u cjelini, dakle, ne samo partizanski pokret na području Hrvatske nego i onaj u Bosni i u Srbiji i Sloveniji, i taj pokret je bio jugoslavenski pokret, u konačnici, a ne hrvatski partizanski pokret, a uz to je bio ideološki, dakle, komunistički, pod vodstvom i kontrolom komunističke partije; U Istri i Dalmaciji je partizanski pokret bio istinski antifašistički,usmjeren protiv talijanskih fašista i srpskih četnika antifašista (takav su status dobili od Engleza, a danas od Amerikanaca, vidi dodjelu posmrtnog odličja Draži Mihajlovićiu od strane State Departmenta prije dvije godine), ali su ga vodili partizani hrvatske nacionalnosti, na pr. u kninskom partizanskom odredu, a njihove srpske partizanske kolege su te hrvatske partizane cinkali 1948. Titu kao "staljiniste" i svi su završili na Golom otoku; pored toga je nepoznata činjenica da je većina Hrvata iz Dalmacije dragovoljno služila u Ustaškoj vojnici (u tome pokojni otac premijera Sanadera nije iznimka), a samo manjina u partizanima; imao sam uvid u sastav partizanskih jedinica iz Dalmacije (dokumenti iz Hrvatskog državnog arhiva) i u njima Hrvati čine oko 35 posto, a Srbi oko 65 posto boraca). Vladimir Nazor je nesumnjivo veliki hrvatski književnik, ali je bio vatreni pristaša komunizma, i k tome je bio boljševik jer se tako ponašao. Činejnica je da je 1945. pozvao na linč svih onih svojih kolega književnika koji su u ratu bili na strani NDH, a tu su stradali i oni hrv. književnici koji nisu služili ustaškoj propagandi ali su za to od partizanske vlasti bili optuženi; pored toga je Nazor potpisao kao predsjednik Zavnoha jedan akt kojim je ustanovljen partizanski tribunal za "Zaštitu nacionalne časti Hrvata i Srba u Hrvatskoj", kako se zvao, i na njemu je osuđeno 95 posto Hrvata. Nije Nazor tako nevin kao što je percepcija o njemu u našoj javnosti; pisao je pjesme u čast Titu u Staljinu makar je cijeli svijet znao već tada za Staljinove milijunske žrtve. Partizanski pokret se diskvalificirao genocidom nad hrvatskim narodom 1945. godine; postoje neki hrvatski partizani koji su se u cijelosti odrekli svoga pokreta nakon što su vidjeli u što ih je Tito 1945. uveo, naime u pakao masovnih ubojstava, a počinili su ih mladi ljudi-partizani koji su cijeli život s tim morali živjeti; mislim da su mnogi partizani hrvatske nacionalnosti jednostavno prevareni što se tiče ciljeva partizanskog pokreta; na kraju krajeva, taj je pokret uklonio na kraju i ono malo hrvatskog patriotizma u partizanima kada je uklonjen Andrija Hebrang, a Vladimir Nazor nikada nije prosvjedovao protiv toga, dok Krleža je, ali onako krležijanski, potiho i u četiri oka sa svojim kolegama. Ne smije se zaboraviti da je partizanski pokret 1945. uništio kompletnu nemarksističku hrvatsku inteligenciju, a poslije, na Golom otoku mnoge hrvatske komuniste, i na kraju, nakon Hrvatskog proljeća i ostatke hrvatske inteligencije; danas praktički ne postoji hrvatska inteligencija, što se osjeća u društvu jer narod nije svjestan gotovo ničega što se u politici događa. · tragicnamisaoSamo da dodam, hrvatska inteligencija ne postoji jer ako je netko i preživio 1945. nije preživio 71. Zato se gotovo sve gleda kroz jugoslavenske naočale. Totalitarna svijest kod većine hrvatskih intelektualaca mogla se često primijetiti, npr. kada je Haaški sud optužio novinare, a cijela akademska i stručna zajednica šuti pred političkim programima i montiranim procesima kojima su zatrpani sudovi i mediji. · CRNI BLOG KOMUNIZMA@Tragična misao... Točna je konstatacija da hrvatska
inteligencija danas ne postoji jer su intelektualci fizički likvidirani od strane
ekstremne jugoslavenske ljevice, s jedne strane, i s druge strane su novi, iako
smanjeni naraštaji hrvatske inteligencije ušutkani od strane te iste
totalitarne ljevice koja je titoistička i projugoslavenska, i danas, te i danas
ta ljevica vlada parlamentarnim životom, i medijskim prostorom, kao i na
humanističkim fakultetima sveučilišta; zato se svako spominjanje hrvatske
države, njezino postojanje, kako na pr. sada postojanje Republike Hrvatske
proglašava "nazadnim", "ksenofobičnim", i
"nacionalističkim", što god to u mozgovima marksista/titoista nešto
"strašno" značilo (pri tome zaboravljaju Titovo manipuliranje
narodnim masama, to kao nije nacionalizam?), a sve što je jugoslavensko je
navodno antifašističko, što je nonsens jer je titoistički režim likvidirao
antifašiste kakav je na pr. bio zagrebački nadbiskup Alojzije Stepinac koji je
bio istinski antifašist jer je bio i antikomunist, a njegov ubojica Tito bio
je, ne antifašist, nego je bio ZLOČINAC!!! Svako izražavanje mišljenja da
Republika Hrvatska treba ostati samostalna, bez da se integrira u euroatlantske
integracije, biva od marksističke inteligencije proglašavano
"nacionalističkim" i "nazadnim", a jedini
"progres" da navodno predstavlja učlanjenje u Europsku Uniju koje
navodno nema alternative, a ta ista EU je bila protiv hrvatske samostalnosti od
Jugoslavije, što je crimen br. 1 navedene Unije, a crimen br. 2 je
izjednačavanje žrtava velikosrpske agresije s velikosrpskim agresorom. Crimen
broj 3 Unije je što 17 godina ne brine što u Hrvatskoj nema pravne države, jer
kad bi RH bila pravna država onda bi građani ostvarivali raznorazna prava, a
jedno bitno ljudsko pravo je moći slobodno odlučivanje o budućnosti svoje
zemlje, što naši građani ne mogu ostvariti jer nema pravne države (drugim riječima,
nema ni slobodni i poštenih višestranačkih izbora), nema pravde, nema
ravnopravnosti ljudi u odnosu prema korumpiranoj političkoj eliti koja svoje
korijene vuče iz ekstremne nekadašnje jugoslavenske ljevice koja hrvatsku
državu nikada nije ni prihvatila nego je sada tolerira, uz to što kleveće sve
što je s njom povezano, i koja Hrvatsku nastoji utopiti u moru Europske Unije,
a referendum o tome biti će 100 posto krivotvoren u slučaju da ne bude većine
za dragovoljno odstupanje hrvatskog suvereniteta na jednu iznadnacionalnu i
ateističku umjetnu tvorevinu. Političku elitu Republike Hrvatske, navedene
nasljednike ekstremne ljevice, najlakše je torpedirati preko komunističkih
zločina jugoslavenske ljevice, jer onda bi svi oni koji bi morali odgovarati pred
pravnom državom za zločine, za kršenja ljudskih prava za vrijeme Titove
Jugoslavije, morali napustiti politiku, i u tom slučaju bi aktualna elita
morala praktički nestati sa TV-ekrana. Zato se ta elita grčevito bori za lik i
djelo "druga" Tita jer padom Tita padaju i oni, kako u HDZ-u, tako i
u SDP-u, u HNS-u i svi njihovi sateliti na čelu sa Đapićem o kojemu je
objavljen njegov dosje doušnika jugoslavenskog KOS-a. · MiroČini mi se da svim Hrvatima, bili " lijevi " ili
" desni ", manjka informacija tko i kakav je bio Tito do 1948.
godine? Danas se Tito i titoizam projiciraju iz perspektive njegove nesvrstane
transformacije kada se nakinđuren odlikovanjima kao Idi Amin vozikao morima
svijeta. Takvog nakinđurenog i veselog diktatora volio je njegov narod od
"Od Vardara sve do Triglava" . Sjetimo se samo potoka suza naroda kad
je umro? Te suze i dan danas važe mnoge hrvatske obraze. Zato govoriti o
zločinima komunizma nije moguće sve dok ljevičari Hrvati, bivši komunisti i
antiustaše kao antifašisti partizani se ne sjete da je Tito postojao i od 1941
- 1948. godine kada je sa svojim sustavom komunističkog terora ubijao Hrvate
kao muhe. · Mirointernetu " komunistički zločini su samo imaginarna slika
prošlosti koju sve više zamjenjuje krivotvorena komunistička ljevičarska
frazeologija o brizi za radnike i siromašne. I tako umjesto da se Hrvati
otklanjaju od komunističkih zločina ponovno srljaju, ali ovaj puta u
ljevičarske mentalne zločine, laži, prevare i gluposti. · CRNI BLOG KOMUNIZMAHvala na opširnom sadržajnom i činjeničnom komentaru. Vaša posljednja rečenica je ključna, zaista, Hrvate više od 100 godina netko vuče za nos, a sve je počelo sa Strossmayerom koji je Hrvate vukao za nos, uz pomoć njegove sluganske politike prema Beču i Pešti kojom je nedemokratskim sredstvima, i režimskim nasiljem blokirao hrvatsku politiku Oca domovine Ante Starčevića. Što se tiče Franje Tuđmana, on je jedan od onih koji je Hrvate povukao za nos gore nego itko ranije, jer je to po prvi puta činio u ime hrvatstva, i retorike o hrvatskoj državi i hrvatskoj državnosti. Poglavnik Pavelić činio je također katastrofalne greške koje su NDH dovele do propasti, a partizani su samo instrument koji su taj hod prema propasti ubrzali i gurnuli NDH preko ruba propasti gdje je nastala. Međutim, Franjo Tuđman je od veljače 1945. bio u Titovom "Vrhovnom štabu Jugoslavenske armije" iz kojega su dolazile zapovijedi o genocidu, i to je ono što je šokantno, a Hrvati to danas velikim dijelom ne znaju, ili ne žele znati kao što mnoge stvari mi Hrvati guramo pod tepih. Do nas je, mi smo takvi, a oni pošteni su ubijeni i zatrti, opljačkani i oklevetani. Franjo Tuđman je svoj "staž" u "Vrhovnom štabu" priznao 1989,. u zagrebačkom CK-časopisu "START", a prošle je godine njegova udovica Ankica to potvrdila u njezinoj knjizi "Moj život s Francekom", a ta knjiga predstavlja blasfemiju, i ruganje hrvatskom narodu. To odgovorno tvrdim. Franjo Tuđman je samovoljno, bez da je hrvatski narod pitao, stavio komunističku šumsku skupštinu ZAVNOH u hrvatski Ustav, kao što je samovoljno, dva mjeseca nakon prvih višestranačkih izbora 1990. ukinuo službeni hrvatski povijesni grb, i za hrvatski grb odredio svoju vlastitu instant design-tvorevinu koju danas gledamo u našoj trobojnici, jedan nikad viđeni hrvatski grb !!! Ne bi se složio da u Hrvatskoj ima 1 milijun ljevičara. Kroz KPH i SKH prošlo je svega 200 tisuća Hrvata. Partizanskih ratnih veterana ima danas 70 tisuća, pa neka ih je 1945. bilo 150 tisuća (danas im hrvatska Vlada isplaćuje mirovine za njihov revolucionarno-genocidni staž), i postoji 200 tisuća doušnike bivše UDBE sa područja Hrvatske, tako da sve zajedno je riječ o pola milijuna ljevičara, maksimalno, a hrvatski narod broji preko 4 milijuna, znači, ljevičari su apsolutna manjina u hrvatskom društvu, ali žare i pale hrvatskom politikom sve u šesnaest, a to je zato što 1990. uopće nije došlo do tranzicije iz komunizma/tzv. "samoupravnog socijalizma" u demokraciju nego su samo promijenjeni nazivi, a kadrovi su ostali isti: umjesto SRH imamo RH, umjesto petokrake u stijegu imamo novi, nikad više ni stijeg, umjesto jednog CK-medija (TV Zagreb, Vjesnik narodne fronte Hrvatske, i Večernjeg lista) imamo desetak glasila u kojima žare i pale urednici i novinari koji su bili Šuvarov podmladak (Ninoslav Pavić - Europapressholding/Jutarnji list/Slobodna Dalmacija/Feral Tribune, Mirko Galić "CK-Danas", Globus, HRT... Galića je Tuđman postavio na čelo HRT-a, itd. Osnivači HDZ-a su redom udbaši (Josip Manolić, Josip Boljkovac, Franjo Tuđman, nekadašnji general JNA...), a pojam desnica je izvrnut jer to nije desnica nego ekstremna i udbaška ljevica, i sve parlamentarne stranke zastupaju ljevičarske ideološke nazore, samo što se zovu različitim imenima, kao "socijaldemokrati", "liberali", "konzervativci" , "seljaci" itd. što sve predstavlja jedan trik, a imamo i cenzuru u medijima kao i za vrijeme titoističkog komunizma. SVE JE ISTO, SAMO NJEGA NEMA, dragi moji Hrvati! One istinske predstavnike demokracije i ljudskih prava, hrvatskog državnog prava, i slobode, eks-komunisti su dali likvidirati (Paradžik, Blaž Kraljević, davno prije još Bruna Bušića, a Dobroslava Paragu su oklevetali i stavili pod medijsku cenzuru i bezbroj puta na optuženičku klupu našega korumpiranoga pravosuđa. On je davno poručio: HRVATI, PROBUDITE SE! Međutim, mi ŽELIMO da nas šačica ljevičarskih ekstremista i dalje vuče za nos, pa ćemo vidjeti do kada će to tako funkcionirati, ili će se cijeli ovaj naš sustav urušuti jednoga bliskoga dana u sebe, poput implozije, jer to je ono što slijedi ako se ništa pozitivni ne dogodi. To je moja poruka, danas na Božić koji predstavlja svijetlost, pa neka nam Bog prosvijetli pamet, kao narodu, ili će nas pustiti da izumremo i nestanemo, jer trpimo toliku nepravdu! 25.12.2007. (21:48)
19450525__20151209__Kresimir_Sporni_podatci_u_Titovoj_biografiji.docm 2022-12-13 SPORNI PODATCI U TITOVOJ BIOGRAFIJI Sporni
podatci u Titovoj biografiji (Video) Objavio/la: Krešimir K Nadnevak: Prosinac
09, 2015in:
KOMENTERI: Za LUSTRACIJU POVIJESTI:
“DRUG TITO” nakon polovice 1941. g. nije bio niti Josip Broz (jer je upravo tada strateski ubijen i zamijenjen sa “patkom”), niti nikakvi vanbracni sin Winstona Churchilla iz Londona, niti nikakvi zidov Joshua Ambroz iz Beca, niti je bio sin neke fiktivne poljske kneginje i madjarskog konjusara! To su zlonamjerne dezinformacije/ podvale/ trikovi iz europsko-globalistickih tajnih obavjestajnih sluzbi i iz ex-yu UDB-e/ KOS-a - da se u javnosti stvaraju kakofonija, konfuzije i nevjerice, te da se tako fokus paznje, odnosno glavnostrujaski narativ u javnosti skrene sa bitne i stvarne ISTINE. “Bacanje pijeska ljudima u oci”.
ISTINA je da su, nakon sto su iz geo-stratesko-politickih razloga likvidirali Hrvata originalnog Josipa Broza (koji je kao i Andrija Hebrang stariji bio naklonjen hrvatskom narodu) sredinom 1941. g., onda ti “globalni faraoni” u tom vremenu “uvalili i namontirali” njihovog izuzetno lojalnog marionetu-agenta masona Bernarda von Habsburga da postane njihov pouzdani masonsko-komunisticki “komandant-porucnik” za podrucje i narode te njihove umjetne masonske tvorevine tzv. “yugoslavije”, a koji se u javnosti lazno predstavljao kao “Josip Broz tito”.
Bernard von Habsburg je vanbracni sin fieldmarsala (pohotnog) Augusta von Habsburga i jedne sluskinje Poljakinje (koja je radila na von Habsburgovom dvoru u Austriji). Bernard von Habsburg je u djetinjstvu i mladosti pohadjao privatne fine skole u Becu gdje je, medju ostalim, stekao znanja o stranim jezicima i naucio lijepo svirati klavir. Sve mu je to platila i omogucila mocna familija von Habsburg. Originalni seljacic Josip Broz iz Kumrovca nije imao visoke skole, nije bio poliglot, i nije znao niti mogao svirati klavir, ali je zato bio bez kaziprsta i srednjeg prsta na saci lijeve ruke (nesreca u bravarskoj radnji). Bernard von Habsburg, koji se lazno u javnosti predstavljao kao “Josip Broz tito” i marsal-predsjednik “yugoslavije”, nikada nije tecno govorio hrvatsko-srpskim jezikom, vec je to uvijek bio neki cudni govor sa germanskim naglaskom. Bernard von Habsburg je kao adolescent pohadjao i zavrsio Austrijsku Vojnu Akademiju - Odjel za Inteligencijske Poslove (a to profesionalno znanje ce mu kasnije u “yugoslavenskoj karijeri”, u partnerskoj suradnji sa vrhovnom komandnom organizacijom British Military Intelligence - MI5/ MI6 - iz City of London, izvrsno doci za elegantno stvaranje yugo-komunisticke tajne sluzbe OZNA/ UDBA/ KOS). Potom je postao i mason najviseg 33 reda. Idealan masonski kadar. Veliki majstor mason i nadvojvoda Otto von Habsburg je pocetkom 2. Svjetskog rata isposlovao kod globalistickog KOMITETA 300 u njihovoj glavnoj masonskoj centrali u City of London da se “amenuje” masona visokog ranga; Bernarda von Habsburga za “marsala i precednika” te njihove umjetne masonske tvorevine “yugoslavije”. I tako je i bilo. Kada je Bernard von Habsburg (aka “Josip Broz tito”) tada u svibnju 1980. g. “otegnuo papke” u Ljubljani, onda su lazni mrtvacki sanduk, napunjen sa pijeskom, paradno prevozili “plavim vlakom” iz Ljubljane, preko Zagreba, u Beograd - da naprave, pod UDBA-skim dirigentskim rukovodjenjem, “spektakularnu kazalisnu predstavu za raju”! Na “sprovod-paradu” su globalisticki MASONI iz KOMITET-a 300 poslali i delegaciju od oko 200 velikih masona-glumaca iz tzv. “zapadnog svijeta” da jos dodatno “nasaftaju” tu masonsku “karmine-paradu za mase ljudi” u Beogradu. Da makar posto-poto pokusaju spasiti tu njihovu umjetnu masonsku tvorevinu “yugoslaviju”, koja se pocela operativno raspadati tek 1989., 1990. i 1991. g. Medjutim, u “kuci cveca” u Beogradu dolje u rupi stoji sanduk-corak! Les mrtvog Bernarda von Habsburga su u strogoj tajnosti odabrani agenti ex-yu KOS-a 1980. g. sa helikopterom prevezli iz Ljubljane u Austriju. Plus, mala opaska; Bernard von Habsburg (aka “Josip Broz tito”) je na samrtnickoj postelji u bolnici u Ljubljani u posljednjim trenucima nesvjesno buncao - brbljao na njemackom jeziku, i to beckim dijalektom. A iz medicinskih znanosti i psihijatrije je je opce poznato da ljudi na samrti pricaju materinjim jezikom. Sapienti sat!
Tko su ti (nevidljivi) glavni igraci iz “duboke sjene” - “globalni faraoni” - koji upravljaju sa “politickim pozorisnim figurama/ pijunima”? Pa, to vec i ptice na granama znaju da su to sotonska KABALA i internacionalno umrezena MASONERIJA sa njihovom glavnom globalistickom masonskom centralom u City of London, te i sa njihovim masonskim pod-centralama u Parizu, Salzburgu, Washington D.C.-u, kao i danas u Bruxellesu i Davosu. Sic!
Treba poznavati prave obavjestajne informacije! ISTINA CE NAS OSLOBODITI!
194505xx__20100528_Gornji_Dolic_Kseneman_Zlocin_1945_leta.docm 2010-05-28 Druga svetovna vojna Gospod Bojan Ako prejmete ta e-mail, bi želel, da malo razmislite o svojem neodgovornem pisanju. Pisati tako težke obtožbe in ne pomisliti, zakaj tam v Doliču ni nikjer spomenika tej slavni partizanski zmagi je zelo grdo početje. Kaj vam ni znano poročilo o žrtvah v Doliču s strani Državnega zbora R. Slovenije iz 1999 leta ? Ne silite bralca na misel, kako so tam civiliste ubijale neke druge vojske. NE, preveč vem o domačih doliških krvnikih. Pisati o požigih in posilstvih je lastnost paranoičnih ljudi. Preko dvajset let se gibljem med ljudmi v Doliču, NIKOLI, NIKOLI nihče ni spregovoril tako grdih očitkov temu dogodku kot vi. Kdo je pobil okoli 8 tisoč ljudi v Doliču ? Kako pa sedaj razmišljate o največjem zgodovinske grozotnem zločinu na sveta v rudniku v Hudi Jami blizu Laškega ? Za zločine ali genocid po Sloveniji so vedno krivi drugi. Ne mlatite neumnosti za javnost, ustvarite si malo več osebne resnosti in manj neumnosti. Za PIETETO - dragutin
Vaša resolucija je: 1280*1024 in je prilagojena resoluciji spletne strani! Druga svetovna vojnaUVOD Pri predmetu informatika sva si izbrala temo konec druge svetovne vojne na koroškem ter ostanki iz tistega obdobja. Pod t.i. ostanke bova predstavila različne medalje, značke, pase, šnole, identifikacijske ploščice,� vse kar je povezano z vojsko, ki je izginila za vedno na karti Evrope. Največji poudarek bova dajala na NDH militariji (Militariji Nezavisne države hrvatske). Gre za skupek ustaške vojske, hrvaškega domobranstva, vojaških enot, mornarice,... ki je izginila in bila iztrebljena na Liburškem polju v Bleiburgu (Pliberku). Skozi spodaj navedene povezave se lahko sprehodite in v manjšem merilu podoživite grozote, ki so se dogajale maja 1945 na Koroškem.
Vstop NDH na ozemlje Koroške Uprizoril bom kratko dogajanje ter doživetje različnih ljudi maja 1945 na Koroškem. Zašel bom z boji pri Doliču ter nadaljeval pot vse do Poljane. Na nedeljo 13. maja 1945, se je pri Gornjem Doliču začel pravi pekel s hudimi žrtvami na obeh straneh. Še danes se govori da je v tistih krajih bil pravi t.i. massaker med NDH vojsko in vojsko na strani antantnih sil. Toliko krvi, kot je bilo prelite tistega dne v tistem kraju, in toliko gorja, kot so ga partizanski ljudje doživeli tisto nedeljo, ni zaslediti nikjer drugod in nikoli. Potem ko se je 17. udarna divizija razvila za boj na vsej črti, so se ustaši znašli v hudem precepu. Velik del njihove glavnine se še ni bil docela izvil iz soteske Hude luknje. Od tu proti Mislinji je bilo še vedno gosto ljudi kot na mravljišču in vsaka partizanska mina in granata je udarila v polno, učinkoviti so bili tudi mitraljezi. Pri Dravogradu kjer so se zadrževale najbolj elitne enote ustaške vojske, črna legija in Paveličev tjelesni sdrug, so dobile poziv od drugih NDH sil, ki so se borile v Doliču, da naj pridejo na pomoč. Še isti trenutek so se odpravile enote proti Doliču na pomoč. Prešli so en del doline reke Mevlje pri Mislinji ter prešli del severnega pobočja Paškega Kozjaka. Ustaši so svoj prodor plačali z mnogimi žrtvami, ki so bila žrtvovana za izgubljeno stvar. Veliko vojakov se je znašalo nad prebivalci. Zažigali so hiše, pobijali, klali, posiljevali ženske ter kradli civilne obleke ter se reševali izdajalskih uniform.
Pogovarjal sem se z starejšim prebivalcem Mislinje, ki je preživel vse te strahove in zlo, ki se je valilo nad nedolžno prebivalstvo. Ustaši so bili ena izmed najbolj krvoločnih vojaških skupnosti, katerim je zastrupljal um vrhovni poveljnik Ante Pavelič. Eno izmed načel, ki se je videlo tudi v bitki pri Doliču je veljalo in še tudi mogoče tudi danes tli v glavah hrvaškega prebivalstva. Gre za dokaj grozovit način katerega se ne da opisati z nekaj besedami. Veliko je bilo otrok ter žena, ki so prihajali iz Hrvaške poleg svojih mož, ki so bili zvesti svoji deželi Hrvaški. Ob poboju, v katerem je bil mož hudo ranjen in je videl da bo umrl je ubil še svoje otroke in žene pa če prav niso bili ranjeni ali bili smrtno obsojeni na smrt. Gre za ideologijo, ki se nam zdi nenavadna in nemogoča. Nadaljevanje proti Poljani Po dokaj uspešnem preboju skozi krvavi Dolič pri Mislinji so Ustaši ter ostali Domobranci nadaljevali pot proti Slovenj Gradcu. Med potjo so se odcepile številne ustaške in domobranske bojne na različne smeri. Ena izmed teh je oddrvela proti Uršlji gori na to proti črni in nato proti Železni Kapli in v Avstrijo. Druge čete ali po hrvaško "bojne" so pa odšle proti Dravogradu ter proti Kotljam čez Sele in na to proti Ravnam vse do Poljane. Velike bitke so bile tudi pri Dravogradu, kjer so Ustaši zahtevali varen prehod čez most in v Avstrijo. K temu so nasprotovale čete 51. divizije, ki so branile levi breg Drave. Na koroškem je bil tudi tisti čas zelo glasni Ustaški general Slavko Štancer, ki se je vdal in odšel po drugi poti do mejnega prehoda na Avstrijsko stran. čez nekaj časa, po različnih pogajanjih so NDH sile močno napadle, da je po pričevanju starejših ljudi, nastal en velik oblak dima ter smoga. Ustaške in domobranske čete so krvavele, tanki so obtičali pred mostovi, na kar se minometi in mitraljezi ustavijo. NDH enote so bile tokrat poražene. Ustaši, elitne enote ter Domobranci so obrnili pete in odšli po spodnji dolini reke Meže do Raven in na to nadaljevale pot proti Bleiburgu. Ustaši in Domobranci so v tistem času, ob času obleganja obeh mostov reke Drave, prebivali oz. prenočevali na območju Šentjanža in Otiškega vrha pri Dravogradu. Nekatere enote so se napotile tudi prek 885 metrov visokega Gruberjevega vrha. Veliko ljudi sem spraševal, ter jim obujal spomine na tiste krvave dni, ko so se obupane kolone vile na Gruberjev vrh. Stari ljudje, ki še danes živijo in so nekoč prebivali na tem območju, potrjujejo teze, ki so napisane v knjigah ter v raznih priročnikih. Velike kolone oficirjev, vojakov, žena in otrok so se vile iz vznožja Bukovske vasi, Šentjanža, Otiškega vrha ter Podklanca pri Dravogardu na vrh Gruberjevega vrha. Ustavljali so se pri kmetih, kjer so jih prosili za jedačo in pijačo ter civilne obleke. če jim ni bil kdo naklonjen so ga zaklali ali pa ustrelili. S sabo so nosili velike šope NDH kun, ki so bile v tistem času legalna valuta v NDH. Iz očeh starejših ljudi je še danes moč razbrati kolone in kolone ki so se vile 3 dni in 3 noči neprestanoma, med njimi so bili ranjeni ljudje, bolni ljudje ter seveda žene in otroci. Še danes je moč razbrati ter dokazati da so trditve starejših ljudi resnične. Veliko zbirateljev tudi izkopava ostanke iz tega obdobja. Najdejo se različne značke, medalje, šnole,... Najbolj zanimive so stvari, ki dokazujejo različne stvari, kot so na primer kdo je bil v tistem času na določenem času, poudarek kakšna enota, kakšna bojna. To nam dokazuje ena identifikacijska ploščica ali erkennungs marka, ki je bila najdena na Grubarjevem vrhu. Dokazuje da je bila v času 13 maja 1945 tudi udeležena, poleg ostale vojske, tudi hrvaška policija na konjih (glej sliko)
Dodatna in dokaj zanimiva stvar je ustaška epoleta, ki je pripadala vojaku PTS enot. Našla se je tudi na istem ozemlju.
Vstop v Poljanski pekel Ustaške, domobranske čete so se vile proti Poljani z veliki izgubami vojakov kot prav tako svojcev, žena in otrok. Na Poljano so prispeli že 13. maja 1945 kot lačni in naveličani pribežniki iz Nezavisne Države Hrvatske. Glavnina vojske se je vila ob železniški progi, ki je povezovala Avstrijo in Slovenijo, kar pa je močno presenetilo partizane na tistem okrožju in jih popolnoma zmedlo. Skupina vojvodincev, ki naj bi varovala sotesko od Poljane do Holmeca, je bila pregnana iz strani Ustašev. Majhen delež NDH vojske je obšel levi del Poljane za to so bile tudi žrtve minimalne. Skupina najbolj elitne enote v NDH državi, črna legija, se je hotel prebiti proti Mežici ampak to so jim preprečili mitraljezi, ki so bili v rokah partizanov. Velika kolona vojakov se je vila proti liburškemu polju, kjer jih je pričakal konec vsega hudega. Zadnji vojak je prispel na Holmec 15. maja 1945 in s tem tudi zapečatil vrata liburškega polja. 15. maj velja za dan, ko je bila NDH vojska predana britanskim in partizanskim silam s pomočjo oklepnih vozil in britanskih letal ter tudi konec druge svetovne vojne v Evropi. Žalostno je bilo gledati izmučeno ljudstvo, ki je bilo razoroženo, ter prisilno odvedeno proti Dravogradu in na to proti Mariboru, kjer so jih tudi veliko postrelili. Veliko bi se še dalo povedati na tole temo, jaz sem strnil v krajšo obnovo, da je širšemu ljudstvu bolje dostopna.
Intervju – BILI SO TEŽKI ČASI Spominjam se propada stare Jugoslavije, nato kapitulacije Nemčije leta 1945. Kot so v stari Jugoslaviji bežali oficirji v gozdove, si trgali iz bluz epolete. Navadni vojaki so prosili za civilne obleke, da jih Nemci ne bi ujeli. Gotovi so imeli to srečo, mnogi so hiteli domov, če je v bližini bila njihova domačija, da so se rešili nemškega ujetništva. Žal mnogi pa niso imeli te sreče. Nemci so jih ujeli in morali so v taborišča, ali pa delati v Nemčijo na kmete. Tudi to je resnica, da se mnogi niso več vrnili, ker so se poročili z časom tam v tujini. Tudi mnogi so pa žal zaradi težkega dela, slabe prehrane umrli. Takšna je bil usoda stare Jugoslavije. Tudi Nemški škorenj je podlegel premoči tujih sil in mirovna pogodba je bila napisana, ni pa bila napisana usoda mnogih beguncev, ki so hiteli proti avstrijski meji. Vila se je Cankarjeva procesija lačnih, bolnih, ranjenih, tudi civilno prebivalstvo je bilo med njimi, zlasti žene oficirjev. Gledal sem to žalostno procesijo, ki je hitela usodi naproti. Tisti, ki so opešali so pustili vozove, konje, mule, osle jih spregli, da so se pasli po sadovnjakih. Tudi pri nas je bilo mnogo konj, mul, osličkov okoli hiše. Tam je ležal prevrnjen voz, zopet drugje naložene cele bale blaga in razne opreme. Največ je bilo orožja, ki so ga metali stran. Gotovi pa so ga obdržali za osebno obrambo, če jih kje napadejo partizani. Osebno se spomnim, ko so granate letele iz enega hriba na drugi hrib. Slišalo se je: »Ustaš, udaj se!« Zopet z druge strani: Ne dam se partizanom! To je trajalo le nekaj dni. Ostal pa mi je živ spomin, ko se je na naše dvorišče pripeljal lep avto mercedes. Iz njega je stopil ustaški general. Jaz sem ravno prišel iz hleva in je v hrvaškem jeziku dejal: Ej ti, pridi sem, si sam? Jaz odgovorim: Ne, imam še mamo in očima. General odgovori: Pokliči mamo. Mama je prišla na dvorišče. General je prosil za malo kruha, masti on pa je nam na skedenj postavil svoj avto mercedes. Meni pa je podaril srebrno, okovano pištolo in škatlo nabojev. Rekel mi je: Hrani to od mene za spomin, vedi mene več ne bo, ti boš imel to za spomin od ustaškega generala. Nisem se upal vprašati, kako se imenuje, ker me je bilo strah. Očim se je skril, ker so ustaši kar pobijali, klali ljudi, če jim nisi bil po naklonjenosti, da jih nisi pogostil. Najstrašnejši so bili Mongoli, ki so služili ustaški vojski, posiljevali so ženske, jim rezali prsa, da je bil strašen krik. Mojo mamo so hoteli posiliti, jaz pa sem hitel ves objokan generalu, ki je sedel na klopi ter ga povedel v sobo. Zadnji čas je rešil mater, njega pa na dvorišču ustrelil. Vesel sem bil, da je mama ostala živa. Otroci smo vlačili skupaj orožje, čeravno je od očetov tudi palica pela rekoč: Pustite orožje na miru, ker je nevarno. Iz koroških gozdov so sprva pridrveli srbski partizani, ki niso poznali usmiljenja. če nisi dal kar si imel ti je nastavil puško in rekel: »Ubijem te ako ne daš«. Še to bom povedal, krava je imela 14 dni starega telička katerega so odvedli ter zaklali. Jaz nisem skrival pištole, sem bil pač še otrok. Partizan mi jo je vzel, me brcnil v zadnjico rekoč: »To ni za tebe«. Avto so odpeljali iz skednja ter še vse ostali kar smo imeli vojaško ter tudi civilno. Ko so prišli za njimi slovenski partizani je bilo drugače. Postala je svoboda. Intervju sem izvedel pri koroškemu narodopiscu Viktorju Levovniku iz Selovca pri Bukovski vasi. Na koncu mi je še pripomnil: »Žal sedaj sem že obrnil 75 list knjige in pri pisanju delam napake, ker mi prsti pritisnejo napačno tipko, za to lepo prosim za razumevanje«.
Viri · Franci Strle, VELIKI FINALE NA KOROŠKEM, samozaložba, Ljubljana 1976 · Borna Barac i Siniša Pogačić, ODLIKOVANJA I ZNAKOVLJE NEZAVISNE DRŽAVE HRVATSKE, založba Obol 1998 · Krunoslav Mikulan i Siniša Pogačić, HRVATSKE ORUŽANE SNAGE 1941-1945, založba Krila 1999
194505xx__20240320__1945_BORICI_MORAT_CEMO_SLOVENIJU_GAZIT.jpg
194505xx__ANTE_Krizni_Put.docm 2023-03-18 Anto, skini kapu!
Antifašizam Smrt je odnosila svoj danak i noću i danju. Gledali smo je u oči već danima i u očaju je iščekivali kao da će nam s njom naše muke prestati. Osjećao sam da tu više nema nade. Jedino što mi se vrtilo po glavi je misao da nikad više neću ugledati ćaću i mater i najmlađeg brata. Majko moja mila što nam to rade – budila su me pitanja iz trn u tren. Ovo nisu ljudi, ovo nije ni likom ni naličjem Bog stvarao. Ovo su djeca samoga Vraga.
(Ovo je ulomak iz svjedočanstva jednog od dvadesetak nesretnika koji su preživjeli ulazak i izlazak iz antifašističkog pakla)
Kada smo ušli u Hrvatsku, a bilo je to negdje iza 05 u jutarnjim satima, rekoše da se ponovno pregrupiramo jer ćemo u kolonu primiti još jednu skupinu od stotinjak bandita koji će nam praviti društvo. Zasukali smo svoje lijevo krilo kolone u kojoj je po mojoj slobodnoj procjeni bilo oko 3 500 – 5 000 ljudi i stali sa desne strane ceste. Čekali smo. Iz daljine se čula pucnjava. Činilo mi se kao da netko nešto slavi. Između brda je to odjekivalo i pomalo se mješalo sa bojama prirode koja se jutrom budila. Nije prošlo svega sat vremena kada smo ugledali kolonu kako se obrušavala prema nama i prašnjavim putem dizala oblak za sobom. Što su bili bliže to ih se lakše raspoznavalo. Ustaše, domobrani i od prilike 200-tinjak žena sa djecom. Sveukupno ih je bilo možda oko 500 duša ili koja više. Trčali su gonjeni konjima i praćeni sa dva mala vozila i dva kamiona puna vojske. Nama je na dobro došlo što smo se zaustavili da malo odmorimo jer smo bili u pokretu bez hrane i vode cijelu noć i jučer od podne. Kada je kolona najzad stigla shvatio sam da smo mi u odnosu na njih ipak bili sretnici. Izgledali su kao aveti. Sama smrt je bio njihov naziv. Prilazili su nam i jedva su izgovarali dahćući kao životinje koje se bore za zadnji tračak života. - Vode, vode, dajte nam vode. To je bila jedina njihova misao. A iz čega braćo moja kad je ni mi ne vidjesmo nego u prolazu. Izmiješali smo se. Dok su se njihovi pratioci iskrcavali iz kamiona i okupljali po grupama kreveljeći se poput divljih zvijeri, jedan na konju je prolazio pored nas i obznanio nam da možemo malo odmoriti na travi pored puta. Zalegli smo na nju kao mrtvaci i čekali da nam Bog iz vedra neba pusti kišu ili da nas zemlja žive proguta. Pored mene je legao mladić od svojih 20-ak godina. Učinilo mi se kao da je nešto bulazni jer ga nisam baš imao volje slušati. Mnogi su putem izgubili razum pa sam pomislio da je i on jedan od njih. Ali, kako je glavom legao tik do moje ja sam ga zapravo počeo potpuno razumjevati. Molio je Zdravo Mariju, pa Vjerovanje pa opet Zdravo Mariju. Stalno je ponavljao iste molitve i to tako smirenim glasom da nam je ne zadugo od tada svima koji smo bili oko njega davao smiraj. Trajalo je to puni sat vremena. Mi smo naime odmarali na travi dok se nije pojavio kamion iz kojeg su one sotone uzele hranu i vodu za sebe. Kad su se oni namirili onda su njih četvorica počeli izbacivati kruh po putu na svega 10-ak metara od nas. Zabranili su da se približavamo dok nam oni ne daju znak. Na kraju su iz kamiona izgurali dvije limene bačve vode. Tada je onaj sa konja ponovo doviknuo da se jedan kruh dijeli na nas 12 i da vodu pijemo po redu bez guranja, jer ćemo sami biti krvi ako tko ostane žedan. Okrenuo se prema jedno do sebe i oslovio ga: Rade, otvori im bačve. Ovaj je istog trena prišao k bačvama i iz puške ispalio u svaku po jedan metak. Masa je navalila. Ne treba niti govoriti da sam jedva uhvatio malo u šaku i samo pokvasio jezik. Neki nisu ni to. Naš doručak je trajao oko pola sata kada smo se počeli formirati u kolonu po četiri, po šest, dvoje ili bilo kako samo da nas mogu lakše nadzirati. Momak koji je sa molitvom ležao kraj mene nije prestajao. Zdravo Marijo, Zdravo Marijo. Bio je sav od znoja i prašine. Iznenadio sam se kad mi je rekao da se nije išao napiti ni uzeti kruh, pa i zamjerio nam je svima što smo kao stoka navalili a na kraju ćemo svi ostati gladni kao da smo ležali. Prigovorio je to nekako smiren kao da sam Bog iz njega govori. - Pa što nisi išao bar malo vode uloviti? – upitam ga ja. – A tko će se za ovu ženu i dijete izboriti ako mi budemo tako letili na korito? – Ja sam se pomalo zastidio od njegovih riječi. Par metara od nas, sad je već hodala žena sa djetetom u naručju ne starijim od 3 godine. Žena je gotovo padala s nogu. Kruh koji sam ugrabio gotovo sam progutao a jedan komad sam sakrio u desnu čarapu za kasnije. Izvadim tu koru kruha i lagano bacim korak do žene i pružim joj u ruku. Ona me pogleda i zajeca: - ajme meni jadna ti sam. Ubili su mi muža i sina a i ovo će mi dite umrijeti od gladi. Bio je to dječak, okrugle glavice, crne kose i još crnjih očiju. Gledao je kao zec a kruh je gurao u usta grčevito pazeći da mu ne ispadne. Na obraščićima su mu se jasno vidjeli brazde što ih načiniše suze i slina iz nosića. Nema stajanja. Onaj komu se to omakne prekrižen je za sva vremena. Vratio sam se do mladića. On je i dalje potiho izgovarao svoju Zdravo Marijo. Tek sad primjećujem. Stasit je to momak, za pedalj je iznad mene. Mršav, kratko podašišan i sa jedva prepoznatljivim brčićima. – Kako se zoveš? – Anto – odgovori on. – Od kud si rodom? – Ćaća od Ljubuškog, mater od Livna. - Jel stalno moliš Gospu? - Stalno. Ona mi daje snagu, inače bi do sada crko. Probaj, vidjet ćeš, lakše ćeš trčati kad te potjeraju a i manje ćeš biti gladan i žedan. Ne moš znati ako ne probaš. - Pazi, ako te čuju ili primijete da moliš odmah će te ubiti. - Pa ubit će me svakako. Ovako ću bar spasiti svoju dušu. Pusti to, moli i ne brini. Dok dur dur. Anto se ponovno zategao, otresao bluzu od prašine i nabio ustašku kapu na glavu i gazi. - Mani jedino nije jasno – nastavlja Anto - zašto je Bog sve ovo dozvolio da nam rade. A tko bi ga znao. Završio sam za krojača. Mislio sam raditi kod tetka u Zagrebu. Krojili smo svečana odjela ali i radnu robu. 1943 u studenom sam otišao u ustaše. Mislio sam da će me poslati u moj kraj ali ostao sam tu oko Zagreba, Karlovca i jedno vrijeme bio po Slavoniji. Zaručio sam se. Cura mi iz mjesta Humac. Vodali smo se po Makarskoj jedan put. Vjerujem da mi je blizu kraj i teško da ću je više vidjeti. Udat će se ako i nju ne ubiju. Ubijaju sve što je hrvatsko. Da ti je vidjeti što su nam radili prije nego su nas natjerali na trku. Silovali su žene a tko god bi digao glavu pucali bi u njega. Anto je mumljao sam za sebe a opet dovoljno glasno da sam ga vrlo jasno razumio. Pogledao bi prema meni i sa podsmjehom upitao - je li te strah? - Je, strah me – odgovorio sam. - Pa mora biti kad se ne moliš – on mi je odgovorio sa smiješkom. Nastavili smo dalje. Kolona je iznemogla. Ljudi su padali s nogu. Oko pola 11 ponovo smo se zaustavili. Došla su četiri kamiona. Onaj što bijaše na konju saznali smo da je rodom od Šibenika. Kapetan. Drug kapetan. Prolazio je mimo nas i odabirao ljude. U koga bi upro prstom taj je izlazio odlazio u kamion. U svaki kamion je utovareno po 25 muškaraca. Idu nešto odraditi kaže šibenčanin jašeći konja i smijući se razvlači usne od uha do uha. - Čuj njega – promrmlja Anto – da idu raditi. Ovo će im biti zadnji posao u životu. Iskopat će svoj grob. - Šuti Anto i skini tu kapu sa glave, ma jadan ti si, ako te zapaze s njom ni Bog te neće spasiti. - Kapu? Ma neću je skinuti pa dabogda mi zadnje bilo. A di je tvoja? - Bacio sam je. - Misliš da oni ubijaju zbog kape? Oni ubijaju jer mrze, jer su sluge pakla. - Znam – kažem ja njemu – ali ludo je da te ubiju zbog kape. A i sam znaš da Hercegovce ubijaju bez razloga. - Ha, bez razloga, kažeš. Pa eto, zašto bi onda skidao kapu? Osobno mi ju je poglavnik predao u ruke. Ali ni to više nije bitno. Ne dam svoju kapu, ne dam svoju dušu a tijelu mi mogu što ih volja činiti. Samo da mi je moju Magdu još jednom pogledati u oči. Magda je bila njegova zaručnica. Ponovo smo se zaputili naprijed. Govorilo se da idemo za Zagreb da će nas tamo zatvoriti, suditi i pustiti doma. Ali jednostavno, to je bilo nemoguće povjerovati. Na kolonu se sve češće pucalo. Izvodili su nasumice ljudi i po strani kolone jednostavno im se pucalo u glavu. Žene se izvođene iz kolone u grupi po tri i silovane pred očima sviju nas a potom bi ih gole vraćali u kolonu. Za njih su kazivali da su žigosane. Jedno vrijeme su hodale a zatim bi ih ponovo izveli, ponovo silovali ili jednostavno ubijali. Žena sa djetetom ispred nas je još uvijek bila tu. Tuljimice je hodala i u krilu držala dijete. Svako malo bi se okrenula lijevo-desno kao da želi pogledom spriječiti da i nju netko ne zgrabi i izvede sa strane. Saznao sam kasnije da je malom bilo ime Marko a ocu mu je bilo ime Ivan. Sina Ilija kojeg joj ubiše imao je 12 godina, zaklan je neposredno pred trku koju su im priredili. Poniženjima nije bilo kraja. Smrt je bila utjeha. Računali smo da bi nam Zagreb mogao biti spas. Na žalost ništa od toga. Nešto prije ponoći toga dana, stigli smo kako su nam rekli na puškomet Zagrebu ali nismo znali sa koje se strane nalazimo. Ponovo su pristigli oni isti kamioni koji su odvozili ljude „na rad“ i ovaj put su bili brojčano jači. Devet kamiona. U prvi kamion ulaze žene i žene sa djecom. Tad se žena ispred mene glasno rasplaka. Zgrabila je čvrsto sina u ruke i vriskala je. Ajme meni, ajme meni janje moje. Grlila je dijete i cjelivala ga po uplašenom licu, dok se ono stiskalo njoj oko vrata i svojim uplakanim buljavim očima tražilo čovjeka u svakome od nas. Najednom je u u kolonu uletio čovjek sav nikakav. Imao je duboke crne čizme. Čarape su mu bile visoko do koljena. Gore je imao njemačku košulju oficirku. Na njoj nije bilo oznaka. Na sebi je imao dva opasača na koja je objesio pištolj sa jedne i dugi nož sa druge strane. Nosio je kapu sa tri roga. Ošišan nejednako i neujednačeno puštanih zolufa izgledao je strašilo i bez da se makao sa mjesta. - To je on – promrmljao je Anto. Promakao sam mu jutros. Izvodi ljude po slobodnom odabiru i kolje ih na očevid sviju. Ličanin je, ime mu je Milan a zovu ga Mrle. Pogledaj ga dobro ali ne u oči jer će te odmah ubiti. To je Sotona. Uletio je u kolonu i čuvši nesretnu ženu kako cvili bacio se na nju kao hijena na nemoćno lane. Zgrabio je za kosu i izvukao iz kolone. - Ulazi u kamion kurvo, majku ti jebem. Gurao ju je pred sobom i čizmom nekoliko puta žestoko pogodio u stražnjicu. Idete u Sisak – rugao se. Ha, ha, tamo ćete se usrećiti, Tamo vas čeka poglavnik. Tako je vračao ovaj zloduh pomažući brzo utovaranje žena i djece. Koliko sam mogao pribrojati u kamion je ugurano 18 odraslih žena od kojih su tri bile gole i sedmero djece. Mislim da je mali Marko bio najmlađi. Ostali kamioni su popunjavani muškarcima. Sisak, Sisak, pronosio se glas nade kroz kolonu. Računalo se da je bolje bilo gdje u mjestu nego li po ovim putovima kroz gudure. Nikad nisam čuo gdje su ovi zapravo završili i je li itko od njih ugledao Sisak. Mi smo nastavili hodati. Cijelu noć sa noge na nogu, kroz mrklu noć, bez imalo nade, bez grama hrane i kapi vode. Jutra nikako dočekati. Mi smo se naime radovali njemu jer smo primijetili da noću prolazimo blizu osvijetljenih naselja pa smo računali da bi mogli naletiti na bilo kakvu civilizaciju. Uzalud nam bijahu nadanja. U rano jutro, opet negdje oko pet sati kolona je zaustavljena. Prolazili smo proplankom sa kojeg su se jasno vidjela sela Hrvatskog zagorja. Život se evo opet rađa a mi čekamo na svoj trenutak odlaska. Stali smo kako nam rekoše da ćemo se konačno napiti i najesti. Ponadali smo se, budući da je već toliko vremena i puta prošlo da je sada naprosto nemoguće da nas ne nahrane. Pa ako će nas i pobiti, da se bar napijem prije toga. U iščekivanju hrane i pića mi ponovo ugledasmo one iste kamione koji su vršili transport ljudi u „radne akcije“ i Sisak. Parkirali su se leđno okrenuti prema nama. Tada su otvorili zadnja vrata istih jasno smo mogli ugledati da je jedan od kamiona bio napunjen kruhom skoro do vrha stranica dok su u drugom kamionu ležale četiri bačve sa vodom. Prilazili smo kamionu i svaki peti je primao po jedan kruh a potom smo jedan za drugim uzimali vodu za piće. Curila je iz bačava koje su bile u njihovu dnu probijene tako da je naše napajanje moralo biti čim brže jer bi ovaj put neki mogli doista crknuti od žeđi. Dobio sam kruh i napio se vode toliko da sam svaku kap osjetio kao krv u žilama umornih nogu. Vratio sam se na mjesto i tek tada ugledao da se Anto nije pomakao sa mjesta. Kolona naime još uzima kruh i pije vodu ali on stoji i gleda. - Što čekaš Anto, idi po kruh i napij se. - Čekao sam na tebe prijatelju. Drago mi je da sam te upoznao. Sad ćemo se i pozdraviti jer, mislim da se više nećemo družiti. - Ma što mi to govoriš Bog te ne ubio, idi po kruh i vodu – probao sam ga nagovoriti. - Vidiš li onoga pored kamiona gdje se kruh ubire? Onaj u crnim čizmama. - Vidim. - E to je onaj što me je naumio ubiti. Ruke su mu bile umazane. Bilo je očito da je krv pokušao skinuti trljajući je sa zemljom i travom. Izgledao je kao sumanut. Hodao je lijevo desno. Trzao glavom i povremeno bi na nekoga zagalamio. Svaki drugi zarobljenik koji bi uzimao kruh dobio bi nogom u trbuh. Ržiii, ržiii majku ti jebem – vikao je. Neposredno uza nj stajao je onaj kapetan i tjerao ga u stranu. Ovaj bi se otimao i molio ga – daj mi još jednoga, daj mi još jednoga. Ovaj bi naime izvodio nesretnike sa strane i doslovno im rezao vratove tik uz zadnji dio kolone a kapetan bi sve to „nevoljko“ tolerirao. - Dosta, dosta je bilo. Ne dam ti više ni jednoga. Odlazi, umorio si i mene i sebe. Idi kod svojih pa se s njima dogovaraj. Činilo se kao da je kapetan negodovao zbog njegova klanja. Anto se ipak spremao pristupiti kamionu. Kruh je bio pri kraju a nisam siguran je li još vode uopće bilo. Anto je htio naime da se žene prve napiju. Zagrlio me i samo promrmljao – zbogom prijatelju i moli se! - Anto brate , skini kapu – prošaptao sam za njim. - Nikad! – odgovorio je, još jednom zategao bluzu i namjestio kapu prije nego li je prišao kamionu. Đavao ga je ugledao i kao da je bio zbunjen njegovom hrabrošću i smjelošću koja ga je dopratila d kamiona. - A, aaa, aaaaaa, ovaaaaj, ooooon, to je taaaj – vrištao je Mrle. Daš mi još njega i ja idem. Daš mi ga, daš mi ga i ja idem. Tako je inzistirao Mrle kod kapetana, da mu pripusti život nedužnog mladića koji se eto još jedino svojoj zaručnici radovao. - Daj mi ga mamu mu njegovu, daj mi ga i ja odoh. Bacio sam pogled prema nebu i zavapio. - Bože ne daj mu ga u ruke. Ne daj mu Antu da ga ubije, ne daj mu Bože. Anto je dobio komad kruha i svratio na bačvu. Napio se. Uzdigao se na noge i rukavom obrisao lice. Pogledao je prema meni, bacio smiješak i namignuo ponosito ispod svoje ustaške kape koju ne htjede ni tada skinuti. Sa njegove lijeve strane prišao mu je kapetan, taj šibenčanin koji, dabogda ga vrazi razvlačili svu vječnost, stavi mu ruku na lijevo rame i upita: - Kako ti je ime? - Anto. - Od kud si? - Hercegovac. - Iz kojeg mjesta? - Ljubuški. - Od kad si u ustašama? - Od studenog 1943. - Protiv koga si se borio to vrijeme? - Protiv vas i protiv četnika. - Bi li volio da si sada s nama, da si pobjednik. Je li ti žao što si bio u ustašama? - Ni u ludilu. Niti mi je žao nit bi volio biti s vama. Na svaki Antin odgovor Mrle je vrištao, psovao majku ustašku, zavrćao očima i upirao rogove ka nebu. - Daaaj mi ga. Daaaaaj mi gaaaa – inzistirao je krvolok iz Like. Ovaj put je kapu držao za pasom, a kosa mu je bila umazana kao da je iz govnare izronio. - Mrle – obrati mu se kapetan – ovo ti je zadnji u mojoj koloni. Je li dogovoreno? - Dogovoreno – odgovori Mrle i poput hijene skoči Anti ta vrat. Ovaj je stajao visoko iznad njega i kapetana. Bio je veći za cijelu glavu. Ovakvog momka nisu imali u svoj njihovoj bandi. Ljubomora je eruptirala, mržnja se nakupila i vrijeme je da explodira. Mrle se vere po Anti i pokušava ga srušiti na zemlju ali ovaj uzgorit stoji kao da se nešto, eto u prolazu događa. Prilazi im jedan partizan sa leđa i udara kundakom puške Antu u glavu i ovaj se ruši na koljena. Mrle je pao na leđa i brže bolje se skočio na noge. Ponovo zaskoči Anti na leđa i poče ga daviti. Ovo se događa neposredno uz kapetanove noge. Nitko ne reagira. Nitko da prstom makne kako bi se ovu hijenu skinulo sa nedužnog mladića. Anti je eto i kapa sa glave pala. Koprcajući malac, spodoba uz pakla htio bi da je velik a tako je mali i tako poguban. Zajašio je na leđa nesretnog Ante i koljenom mu se naslonio na sami vrat. Sa lijevom rukom je zategao glavu unatrag i izvukavši nož u jednom potezu skoro da mu je prerezao cijeli vrat. Svi smo se zgrozili. Meni su se odsjekle noge i jednostavno sam pao na koljena. Krv je prskala i do dva metra uokolo a Anto je mirno ležao okrenut prema majci zemlji. Nije to Mrlin kraj. Sotona se želi pokazati u svem svojem blještavilu. I okrenu tijelo zaklanog mladića i pokida mu košulju sa prednje strane tijela. Sa lijevom se nogom oslonio na vratnu porezotinu a desnom na krvavu zemlju. Objeručke se uhvatio za korice noža i zario ga duboko u grlo iznad grudnog koša. Mrle je trzao, potezao i najzad je uspio u svom paklenom naumu. Razrezao je grudni koš i sa obje ruke ga razvratio u stranu. Zavukao je ruku duboko u grudi kopajući po krvavim organima nesretnog Ante i najednom, kao da se domogao životnog trofeja, iščupao je srce i visoko ga podigao prema nebu. Ja sam povraćao mada nisam imao što a ljudi su oko mene klonuli duhom i jadnije nego ikad gledali u zemlju. Nekoliko nesretnika je u strahu počelo bježati ali to je tek uspjeh od nekoliko metara. Nebesa, otvorite se. - Gledajte majku vam jebem, gledajte. Ovako ćete svi završiti. Potom se nagnuo prema Anti i svom silinom mu vlastito srce tresnuo u čelo. - Majku vam jebem, majku vam jebem – vračao je i prišao k bačvi da opere ruke. Vode više nije bilo. Kao da se ništa nije dogodilo, zapovjeđeno je da se kamioni napune i da se krene dalje. Polazimo. Noge mi se tresu i ponestaje mi zraka. Bože hoće li ovo ikad prestati? Anto moj zbogom. Molio sam i molio. Zdravo Maijo, Zdravo Marijo tisuću puta Zdravo Marijo. U ciglanu Sremske Mitrovice smo došli pješke. Tu nam je prišao jedan koji je svemu bio svjedok i saopćio nam da je Mrle poludio, da je otišao kući i tamo ubio vlastitog sina a potom i sebi presudio. Put nam je trajao i trajao a ja sam umirao i umirao ali evo, preživio sam da bih vama mogao sve to ispričati i savjeta dati. Ne posustajte nikad, ne odustajte nikad, u Boga se uzdajte uvijek i nikad se ne dajte razoružati. Nikad ne dajte svoje kape pa makar izgubili i ono što ona pokriva.
194506__19990903_20230425_Dolina_zvonckov_Marija_Reka_Domobranci-Nemske_druzine.docm 1999-09-03__2023-04-25 »DOLINA ZVONČKOV« P.S. Glej scenirano karto iz perspektive Savinjske doline.
1999-09-03, Velenje / pisarna / petek
Imel sem poslovni obisk na občini v Celju, nato sem se prvo oglasil pri gospodu Mikoli, še le potem sem odnesel pismo državnemu tožilcu v Celju zaradi gradbenih del na cesti Špitalič - kartuzija. Kaj sem se torej vse pogovoril z gospodom. Napisal je več knjig in to zelo pomembnih iz področja mojega interesa. Vrnimo se našim obširnim novim informacija. Po pogovoru mi je dal smernice, kje bi naj točno bila neka grobnica, o kateri sem dobil informacijo preko Kužatka iz Ljubljane pred časom. O grobnici "DOLINA ZVONČKOV" dalje na drugem področju - "ZVONCKI". Grobnico mi ne bo težko najti. Moram samo do svojih poslovnih strank. Gospod Mikola tudi govori o zelo velikem številu trupel v tej grobnici.
Dolina "Zvončkov" je kanjon pod Mrzlico med Grižami in Preboldom.
Poglejmo spodnji zapis, ki sem ga nekoč naredil.
PREBOLD
1998-11-17, Velenje, torek Pri pogovoru z Željkom Kužatkom iz Podpeči, mi je ta povedal nekaj novih podatkov, ki pa niso dovolj nadrobni, vendar jih bom zapisal, kar sem lahko tokrat zvedel. Nekje pri Preboldu bi naj bilo 1945 leta pobito okoli 500 slovenskih ljudi, kot cele družine. Ne vem povedati, ali v isti grobnici ali kod drugod, so pokopane tudi cele družine Hrvatov, ki so se takrat znašle tam. Te podatke bi naj povedal neki moški, ki sedaj živi v Mariboru. Opozoriti še moram, da ne gre za tiste grobnice, ki so v gozdovih pri Podmeji. Te podatke je Kužatkotu povedal po telefonu Legvart Alojz iz Hrastnika.
2023-04-25 Po več letih šele sedaj zapisujem meni znane nekatere zgodbo ki so morda res povezane s tem zapisom izpred mnogih let, pa se zaradi vsebine zelo dobro spomnim te pogovore. Torej »Dolina zvončkov« res ima žrtve, vendar moj spomin govori da so bili pobiti mladi domobranci, katere so nekako oprostili krivde da so bili pri domobrancih. Na poti domov so hodili od Savinji da bi jih naj dočakali komunistični »Knojevci« pri »Dolini zvončkov« in jih vse pobili na samem kraju. Morda mi je to zgodba izpovedal sam g.Franc PERME.
Drugi primer tukaj pa je zapis verjetno dokaj točen vendar po moje bi to naj bile iz Zasavja steklarska Nemške družine in ne Hrvati. Ko je 2009.leta bila ekshumacija žrtev v Hudi Jami, je predsednik slovenskega društva sedaj že pokojni g.Franc Perme urejal v tistem čaju »svojo« ono lepo kapelico, pa so ga neki Avstrijski ali so to bili morda Nemški turisti na poti po Sloveniji in so se pogovarjali oziroma zakaj so na tej krožni poti po Sloveniji. Povpraševali pa so po kar nekaj pogrešanih (nikoli vrnjeni domov), ki so po vojni kar izginule. Vendar pa je na spomeniku (kapeli) na Podmeji pri Marija reka to pak je pri Preboldu, zapisano da so tam tudi žrtve nemške narodnosti, nekako od 6-8 družin. Te cele družine so bile »steklarske družine« v Zasavju, ne vem ali kot strokovnjaki ali delavci.
Glej ZAPIS – Saša Farič in besedilo »ŽVAJGA« rudnih srebra 20000907_20090705_Prebold_Zvajga_Faric_Sasa_rudnik_SREBRA.docm
194506__20000907_20090705_Prebold_Zvajga_Faric_Sasa_rudnik_SREBRA.docm PREBOLD – hrib ŽVAJGA
2000-09-07, Velenje, biro - četrtek Bil sem na poslovnem obisku v Preboldu dne 3.oktobra, pa sem pri znancu Kolenc Drogu pustil knjigo prvi Zbornik našega društva izpred dveh let. Danes dopoldne pa me je poklical in povedal posebno zgodbo iz pogovora z nekim starejšim domačinom. Pred mnogimi leti je s svojim prijateljem hodil po planoti Žvajga, toda naenkrat mu je kolega padel v neko jamo. Nato sta si jo poskušala ogledati, pa je bil tako zadušljiv smrad, da sta morala odstopiti. Omenja pa, da sta se spustila v jamo okoli 150m. Vzel sem si nekaj časa in temeljito preverjal celo okolico na kartah in na jamarskem katalogu, pa v tej bližini ni zabeležena niti ena jama, čeprav je zelo aktivno domače jamarsko društvo »Črni galeb« slovelo po svojem zelo aktivnem in obsežnem delovanju. Kolenc Drago, oče mu je bil Dalmatinec, se je pridružil mojim željam in se bo potrudil ponovno poiskati tega znanca in dobiti več podatkov. Čaka ga še dosti dela, saj je odtod pa do grebena Podmeje, proti Trbovljam, zabeleženo okoli 17 grobišč od strani Legvart Alojza iz Hrastnika.
2001-07-20, Velenje, biro – petek Imel sem poslovno pot v Trbovlje, pa sem se malo oglasil pri Kolencu v Preboldu. Imel sem nek kratek pogovor z onim domačinom, ki mu je že lani omenil nekaj o grobišču v hribi nad Preboldom. Ko so bili skupaj pri Mirsadu, za katerega sem lani delal projekt, je možakar pokazal z roko v hrib, kjer bi naj bila ta lokacija. Najbrž je na preboldsko stran hriba, tako kot že imam lokacijo označeno. Med drugim je pripomnil: »takrat so ljudje kar zginevali«!
2002-11-18, Velenje, biro – ponedeljek Bil sem na gradbišču, isti ljudje in še nekaj zraven na objektu v Šempetru. Doma sem na mizi opazil list A3, kjer je na eni strani reklamni del, na drugi pa perspektivna risba Savinjske doline, z nekaj zgodovinskimi teksti in gostimi turističnimi oznakami, kar je slaba preglednost karte. Karta je neobičajno obrnjena proti južni orientaciji, glavno je kar se vidi. To karto sem pokazal Kolencu, nič posebnega, vendar mi je omenil, da je poskušal od nekaterih domačinov in posebej je poudaril ženske, povprašati če kaj vedo o pobojih, pa ni dobil nikoli odgovora, da bi mu kaj nakazalo o posameznih lokacijah ali zgodbah. Karto iz perspektive Savinjske sem sceniral.
2009-07-05 Zanimiva opomba Potepuhinje (mogoče je to ta oseba(?): ekstremna smučarka (Saša Farič) dala mojo sliko na Panoramio
194506__20230125_Dosen_Sv.Vid-Kocevski_Rog_OPERACIJA_KLAONICA-01.docm 2023-01-25 Operacija Klaonica (1.dio)
Svjedočanstva o zvjerskim zločinima jugokomunističkih “antifašista” Jedna masovnih grobnica od Britanaca razoružanih i Titinim krvnicima izručenih Hrvatskih vojnika i civila kod Kočevskog Roga u Sloveniji Svjedočanstva bivših partizana o masakrima zarobljenika u Sloveniji
“Poslie završetka četvrtog razreda srednje škole u Veloj Luki živio sam s mojim roditeljima do 10. rujna 1943. godine. Toga dana prisilno sam unovačen u komunističke partizane, koji su se u Veloj Luki pojavili poslie predaje Italije Zapadnim silama i poslie što su se talijanske trupe, koje su bile u Dalmacij,i ili predale ili se priključile partizanima. Ja sam uključen u Dvadeset-šestu Dalmatinsku diviziju. ( Sjećam se kako su se naši stariji sprdali s partizanskim uveličavanjima njihovih “boraca”. Kako bi zavarali protivnike, osobito u prvim godinama rata, deset partizana je bila je četa, dvadeset ili trideset “bataljon”, a stotinu “divizija”, nap. a. ). Ali, pošto sam bio premlad poslan sam na rad u britanskoj bolnici na otoku Visu. Poslie pada Gospića u travnju 1945., ja sam premješten u Jedanaestu dalmatinsku brigadu, koja je bila stacionirana u Gospiću. Kasnije sam sudjelovao u borbama koje je ova jedinica vodila oko Trsta. Poslie pada Trsta mi smo kroz dolinu rijeke Soče napredovali sve do Kranjske Gore, gdje smo stigli 15. ili 16. svibnja. S ovom sam jedinicom ostao do predaje Niemaca i Bielorusa pod zapovjedništvom generala Vlasova, koji su se predali u obližnjim brdima koja se odatle protežu u austrijsku Korušku.
Kada smo preko granice prešli u Korušku ja sam šest dana bio stacioniran u blizini Klagenfurta. Tu sam bio svjedokom predaje Hrvatske vojske Englezima, koji su je potom izručili jugoslavenskim komunistima. Poslie što su hrvatski vojnici razoružani i predani Titinim partizanima Zapadni saveznici nam nisu dozvolili da dalje ostanemo u Koruškoj. Vratili smo se u Jugoslaviju kroz jesenički tunel. Poslie jednodnevnog boravka na granici vratili smo se pješice u Kranj. To je bilo 24. ili 25. svibnja. Jedan smo dan ostali u Primskovu u blizini Kranja. Tu je komandi brigade izdana zapovied da se iz sva četiri bataljona brigade među oficirima i vojnicima izabare najpouzdanije komuniste koji će biti poslani na “izvršenje povjerljivog zadatka”. Kada je ova specijalna grupa formirana podporučnik Joković, koji je bio iz moga sela, mi je dao do znanja da su ovi partizani izabrani za ubijanje hrvatskih, slovenskih i njemačkih ratnih zarobljenika. Treća četa trećega bataljona, kojoj sam ja pripadao, određena je za sprovođenje i zaštitu ove novoformirane čete od 60 ili 70 krvnika. Njezin komandant bio je kapetan Nikola Maršić, koji je bio iz okolice Makarske. Prije toga on je bio zamjenik komandira 2. bataljona. Komesar čete bio je Ivan Bokez s nadimkom “Crnogorac”. Vrhovni zapovjednik ovoga odreda bio je major Simo Dubajić iz Sekcije za ratne operacije komande Četvrte armije. Moralo je biti 26. svibnja, kada je “Četa za istrebljenje”, praćena mojom Trećom četom Trećeg bataljona, pošla prema Ljubljani. U slovenski glavni grad stigli smo oko 5 poslie podne. Kamioni na kojima smo došli stali su pred koncentracijskim logorom. Na ovome mjestu bilo je mnogo drvenih baraka u kojima su bile goleme mase ratnih zarobljenika kao i mnogo civila uključujući žene i djecu. Čitave obitelji su ovdje bile zatvorene. Čuo sam da je ovo bio koncentracijski logor Sv. Vid i da je ovdje bila gimnazija ljubljanske katoličke dioceze. Logor je bio podpuno ograđen bodljikavom žicom. Svima, osim “Čete za istrebljenje”, bilo je strogo zabranjeno primicati se zarobljenicima i na bilo koji način s njima komunicirati. Ali krvnicima je bilo dozvoljeno, kako bi zarobljenicima oduzeli satove, nalivpera, prstenje, zlatninu i sve drugo što su još kod sebe imali. Mi smo prenoćili u barakama van logora. U 6 sati iduće jutro četiri kamiona natovarena zarobljenicima i jedan s “istrebljivačima” napustili su logor. Kamionima koji su vozili zarobljenike netko je dao nadimak “Crne Marice”. Svi smo znali da su zarobljenici odvezeni na stratište i ubijeni. Oko 10 sati toga jutra naša je Treća četa natovarena na dva kamiona otišla pokupiti odjeću ubijenih zarobljenika. Išli smo prema Ljubljani kojih kilometar i pol, a onda smo skrenuli desno i nastavili oko 3 kilometra po dosta širokom sporednom putu dok nismo došli do jedne liepe kuće u voćnjaku. Iza ove kuće bila je šuma uz koju je bila velika njiva. Kojih 100 metara od kuće bila je duboka rupa. Naši su kamioni stali kod ove kuće, gdje sam vidio grupu od oko 50 zarobljenika. Bili su svučeni do gola, ruke su im bile povezane žicom, bili su povezani po dvojica zajedno. Moglo se vidjeti da su bili izudarani i ozlieđeni. Izgledali su vrlo depresirani, a naravno da su imali i zašto. Neki koji su popadali od izcrpljenosti i batinanja bili su postavljeni između onih jačih parova da ih dovuku do jame smrti. Svim žrtvama je naređeno da na putu do jame moraju vikati “Sjeno-slama-kuća-jama”. Kako je koji par dolazio do ruba jame “iztrebitelji” bi ga ustrielili i oni bi kao snoplje jedan za drugim padali u ovu zjapeću provaliju. Tu smo ostali čitav dan. Svaki sat je dolazila nova grupa. Sve skupa oko 40 kamiona zarobljenika dopremljeno je na stratište prije zalazka sunca. Ova kola smrti pratile su jedinice slovenskih kurira kojima je zapoviedao jedan blondi kapetan, Slovenac. On je izgledao kao Austrijanac ili Niemac i imao je “orden prvoborca” iz 1941. godine. Tu večer “istrebljivači” su se hvalili da su ubili između osam i deset stotina ljudi. Oni su ovaj masakar ostvarili lakim britanskim strojnicama na kojima su bili pričvršćeni prigušivači da se smanji zvuk pucnjave za vrieme ubijanja. Žrtve su obično ubijane pucnjem u zatiljak, ali neki od njih su živi skakali u rupu, iako je bila duboka najmanje 45 metara, pa su krvnici za njima u provaliju često bacali bombe. Oko 11 sati ja sam uspio doći do rupe i pogledati u nju. Prije nego sam mogao ocieniti ikakve detalje, osim mase krvlju prelivenih tiela, dotrčali su Bokez i kapetan Maršić i počeli me ljutito tući držcima i cievima njihovih revolvera. Pao sam na zemlju jako krvareći. Poslie ovoga incidenta naša je prateća četa udaljena od provalije smrti i nitko od nas nije se smio približiti i gledati masakre koji su nastavljeni kroz čitav dan. Kad je došla večer mi smo natjerani pakirati zelenkaste odore masakriranih žrtava, zajedno s drugim komadima njihove odjeće. Oko osam sati navečer vratili smo se u Sv. Vid i koncentracijski logor. Te večeri major Dubajić je naredio da se budući masakri vrše dalje od grada. Pošto su masakri vršeni svega šest kilometara od grada bio je u strahu da će civilno pučanstvo saznati što se događa. Čuo sam kako drugi komunisti razpravljaju o preporuci da se rupa i leševi u njoj miniraju i tako izbriše svaki trag masakrima. Zapravo, neki je seljak na mjesto masakra dopremio živo vapno koje je bačeno po leševima uglavnom da se sprieče rojevi muha i smrad koji je dolazio od trulećih leševa. Dan poslie masovnih pokolja poslani smo vlakom u Kočevje. Ovaj grad je bio dosta porušen za vrieme rata tako da je najbolje mjesto koje smo mogli naći za naš smještaj bila dielom porušena vojna zgrada oko kilometar izvan grada. Prije su u njoj bile stacionirane njemačke trupe. “Istrebljivači” su u Kočevje došli prije nas, ali mi ih nismo vidjeli. Čuo sam da su se smjestili u kamp u šumi udaljen oko dva sata hoda. Za vrieme rata slovenski su komunisti tu imali svoj glavni kamp pod imenom “Kočevski Rog”. Moja četa je određena da stoji i gleda kako u zgradu u kojoj smo bili smješteni slovenski komunisti dovode nove grupe zarobljenika. Kako su ih dovodili unutar zgrade slovenski crvenjaši su im oduzumali odjeću i dragocjenosti; ukupno su nakupili oko 5 kg zlata. Komesar Treće čete, Ljubo Barbarić, Hrvat s otoka Hvara, bio je odgovoran za čuvanje svih tih vriednosti. Nama su rekli da će oduzeta odjeća zarobljenicima biti zamienjena vojničkim odorama. Naša dužnost je bila čuvati zarobljenike dok dođu kamioni na koje su utovarani i odvoženi. Kroz osam dana koliko smo ostali u Kočevju svakih 24 sata deset ili više vlakova, svaki s između deset i dvadeset dobro zapečaćenih teretnih vagona napunjenih zarobljenicima, dolazilo je u Kočevje iz Ljubljane i drugih mjesta. Većina njih bili su muškarci, ali bilo je i žena. Ove nesretne žene čim su dovedene u zgradu koju smo mi čuvali bile su podvrgnute masovnim silovanjima. Mnogi od zarobljenika bili su 15 ili 16 godina stari. Znam da je onaj blondi slovenski kapetan spasio od strieljanja jednoga od ovih dječaka, možda zato što je poznavao njega ili njegovu obitelj. Među zarobljenima koji su ovdje dovedeni bilo je najviše Hrvata. Bilo je nešto Slovenaca i srbskih četnika. Ne znam kojim jedinicama su pripadali. Čuli smo da je tijekom tih naših osam dana u dvie gudure u obližnjim planinama poklano trideset do četrdeset tisuća zarobljenika. Komandir naše čete bio je drugi Hrvat, Ivo Franković iz Hodilje na poluotoku Pelješcu. Ne znam kako se on osjećao o ovim ubojstvima za koje je znao da su počinjeni nad njegovim sunarodnjacima. Na osmi dan našega boravka u Kočevju organiziran je ples u čast i za zabavu “krvničke čete”. Dovedene su im i ženske a oni su im, šepureći se, hvalili da su kroz osam dana “likvidirali” 30 do 40 tisuća ljudi. Pošto smo s ovoga mjesta poslali više od dvadeset vagona odjeće izgleda mi da taj broj nije bio daleko od stvarnosti. Ja sam među zarobljenicima vidio svega deset ili petnaest žena, ali sam siguran da ih je ovdje pobijeno puno više. Naravno, ja nisam vidio svaki dolazak zarobljenika jer nisam uvijek bio na dužnosti. Ženama nije oduzeta odjeća, one su obučene odvedene na stratište gdje su ih opet obečastili u rupama u blizini njihova posliednjeg odredišta. Tu je bio i jedan drugi hrvatski komunist, po imenu Božo Kačić sa Hvara, koji se hvalio s onim što je radio tim zarobljenim ženama. One koje sam ja vidio izgledale su vrlo jadno i stalno su plakale. One su bile udovice hrvatskih častnika malo prije ubijenih u Kočevju. Djece nisam vidio jer su očito bila odijeljena od njih. Nama iz prateće čete nije bilo dozvoljeno ni približiti se ovim ženama. Među zarobljenicima bilo je oko 200 dječaka između 14 i 16 godina starosti, koji su na sebi imali odore Ustaške mladeži. Svi su ubijeni, osim onoga kojega je spasio blondi slovenski komunistički kapetan. Svi su oni vikali da su podpuno nevini od svake krivnje. Mnogi su plakali kao i one žene. Nu ništa nije pomoglo. Svi su stieljani. Uvjeti u teretnim vagonima u kojima su zarobljenici dopremani u Kočevje bili su grozni. Pošto im stražari nisu dopuštali da iziđu van ni radi vršenja nužde prljavština u njima je bila neopisiva. Tijekom svih dana dok su bili zaključani u ovim zagušljivim vagonima zarobljenici nisu dobivali ni hrane ni vode. Neki od njih su padali u nesviest, a neki su poludjeli. Drugi su, kada su izvlačeni iz vagona, padali od izcrpljenosti i vrućine. Njih su stražari nemilosrdno batinali a onda prisiljavali one jače da ih nose. Svi su zarobljenici dobro znali da ih vode u smrt. Neki su izgledali spremni za borbu za svoje živote, ali većina njih je zbog nedostatka hrane i vode bila toliko izcrpljena i podpuno oslabljena da nisu previše brinuli o svojoj sudbini, jedino su željeli da njezin kraj dođe što prije. Mnogi ovi ljudi su govorili “istrebljivačima” da će doči vrieme kada će oni platiti za ova svoja nedjela. Drugi su govorili da nisu počinili nikakav zločin i da su za vrieme rata spasili mnoge komuniste. Tražili su da im se spase životi, ali nijedan od njih nije spašen. Nitko, osim onoga dječaka kojega sam prije spomenuo, nije spašen. Nitko od zarobljenika nije izpitivan, niti je bilo ikakva suđenja, niti bilo kakve selekcije. Svi koji su dovezeni u Kočevje bili su ubijeni. Domobrani, ustaše, rupnikovci i razni drugi antikomunisti, svi su zajedno ubijeni. Neki njemački vojnici, najviše častnici, također su dopremljeni u Kočevje. Među žrtvama su bila i dva ustaška pukovnika, ali se ne sjećam njihovih imena…” I dok na preoranom groblju hrvatskih vojnika na Mirogoju grupa njihove rodbine i drugih Hrvata na čelu s jednim od (rijetkih) častnih hrvatskih biskupa danas u Hrvatskoj, Ivana Šaška i imama Islamske zajednice u Hrvatskoj, mole potomke onih koji su ga preorali: “Vratite nam križeve i nišane!”, bosovi “slobodne i demokratske Republike Hrvatske”: sin bivše “narodne vojne lekarke” i njegovi “sidekicks” Njonjo i Međed, narodu tumače da oni “U skladu s Rezolucijom o osudi komunističkih zločina Vijeća Europe preuzimaju brigu o pronalaženju, obilježavanju i dostojnom trajnom obilježavanju grobova komunističkih žrtava”, a jugokomunistička bagra, potomci jugokomunističkih krvnika koji su to groblje preorali, u sred glavnoga grada te “Hrvatske” sade velike cvijećnjake u obliku imena Tita, jednoga od najvećih komunističkih zločinaca, koji je nad hrvatskim narodom izvršio najveći zločin genocida njegovoj poviesti. A kada se u masi današnjih uškopljenih Hrvata ipak našao netko s malo hrabrosti da uništi taj nakaradni cvijetnjak orjunaška bagra urliče, zamislite: “Vi ustaše samo znate uništavati i ubijati!” Moj odgovor je: Da, kojom srećom, u toj jadnoj Hrvatskoj ima ustaša vi bi već odavna bili zakopani pod tim cvjetnjakom. Istovremeno, u Muću kod Sinja potomci palih “boraca” Vicka Krstulovića, koji je naredio preoravanje svih grobalja poginulih hrvatskih vojnika, zamotani u jugokomunističke zatave vrište da se ploča s imenima njihovih “najmilijih koji su poginuli na Sutjesci i Neretvi”, mora vratiti na zid neke zgrade. Ploča je bila skinuta za vrieme popravaka na zgradi. Razni Dežulovići, Tomići, Černjuli, Sabe, Dokumente i druge jugokomunističke izmetine, bez bojazni da će ih jednoga dana stići zaslužena kazna, već 30 godina neprestano bljuju svoj otrov po ovim žrtvama i po svemu što je hrvatsko i bez imalo stida ( njihov izopačeni um ne zna što ta rieč znači ) i straha slave grozne zločine genocida koje su nad stotinama tisuća Hrvata počinili njihovi krvavi idoli. Nu, kako reče naš narod, Božja kola se polako voze, ali uvijek stignu na svoj cilj, jednoga dana će, barem neke od njih, stići zaslužena kazna. Jer, kako reče mletački dužd Urso Patricio, Čuvajte se onih Hrvata koji oštre koplja na grobovima svojih poginulih - jer tada su najzločestiji !
Nastavak sliedi Za Dom Spremni! Zvonimir R. Došen
Operacija Klaonica (2.dio) Svjedočanstva o zvjerskim zločinima jugokomunističkih “antifašista” Nastavak:
“….Čuo sam da su mnogi zarobljenici prije nego su ustrieljeni pokušali pobjeći. Neki od njih su svoje pokušaje tako dobro uskladili da su uspjeli pobjeći u obližnje šume i brda. Druge su za vrieme pokušaja stražari ubili. Drago mi je što mogu reći da sam svoj život izložio opasnosti kada sam pustio neke da pobjegnu iz zgrade u kojoj sam ih čuvao dok ih
krvnici ne odvedu u klaonicu. Ova četa koljača bila je aktivna u Kočevju samo osam dana. Dan na koji je izvršen zadnji masakar bila je subota. Taj dan grupa od pet ili šest visokorangiranih komunista posjetila je ovu vojnu zgradu u kojoj su zarobljenici držani prije zadnjega masakra. Među njima je bio Srbin s Korduna, pukovnik Dule Korać, kojega sam poznavao. S nima su bila dva ili tri fino obučena civila. Čitavoj grupi dobrodošlicu su uručili major Dubajić i komesar Bokez. Ovi visokorangirani Crveni oficiri su došli pregledati kako smo spakirali odore i dragocienosti žrtava. Najviše pozornosti posvetili su zlatu koje je sabrano od poklanih ljudi. Komesar Bokez im je sve predao, a da za sebe nije zadržao ni jedno nalivpero, a oni mu nisu za to ponudili nikakvu nagradu.” - Smatram da je ovdje potrebno navesti svjedočanstvo partizanke Savke Čolić, žene Titina generala Boška Čolića, koja je, kako je navela, za vrieme rata više puta spavala u istom šatoru s Titom i njegovom ljubavnicom Davorjankom “Zdenkom” Paunović. Ovo svjedočanstvo Savka je dala unatrag nekoliko godina srbskom novinaru Milomiru Mariću u emisiji “Goli život”. Savka je poslie rata bila šef kuhinje i kompletnog servisa Titinog dvora u kojem je pod njezinom komandom radila prije “udaje” i Jovanka Budisavljević. U toj emisiji Savka govori kako je Tito imao jedan veliki sef pun zlata, prstenja satova i drugih dragocjenosti i kako ih je, kad bi se “opustio” na čestim proslavama i zabavama i pijankama, dielio nazočnim gostima i službenicima: “Ja i danas imam jednu burmu, koju mi je on dao”, kaže Savka. Kad ju je Marić upitao: “Pa otkuda njemu to zlato?”, Savka je odgovorila: “Ne znam, valjda od Jevreja”. Jeli danas ikome potrebno tumačiti jgdje je on to zlato “nabavio”. Stara partizanka se odlučila na ovo svjedočanstvo jer je “maršal” njezina muža Boška, koji ga je, kaže Savka, za vrieme nekoga bježanja po sniegu u bosanskim šumama nosio na svojim leđima, 1948. poslao osam godina na Goli Otok, a nju izbacio iz službe. “Međutim”, nastavlja svjedok, “znam da Bokez nikada poslie što im je predao zaplienjene dragocjenosti nije imao nikakvih problema s kmunističkim vlastima. “Komisija za inspekciju” je u našoj zgradi bila svega pola sata. Otatle su otišli u šumu pregledati masovne grobnice u provaliji. Rečeno mi je da su došli u Kočevje vidjeti kako su ubojstva izvršena i da osiguraju da se prekrije svaki trag masakrima i da se rupe u kojima su leševi zatrpaju. Prije nego su oni napustili Kočevje čuli smo nekoliko jakih eksplozija. Zaključili smo da su upotrebljene bombe i dinamit kojima su na rupe, pretrpane tisućama tiela, srušene mase zemlje i kamenja. “Komisija” se poslie “inspekcije” stratišta nije vratila u Kočevje. U nedjelju u 7 sati ujutro “Iztrebljenička četa” je vlakom odutovala na jezero Bled. Nisam u to vrieme znao, ali mnogo kasnije sam saznao da su ubojice tada ponovno uključene u svoje stare jedinice koje su poslane u Makedoniju. Nama su rekli da su krvnici za nagradu za masakre koje su izvršili u Kočevju dobili 12 dana odmora u raskošnom hotelu na Bledu, gdje su uživali u dobroj hrani i piću, išli na plivanja, imali na razpolaganju jedrilice, na večer gledali igrokaze amaterskih glumaca ekskluzivno za njih pripremljene po naredbi glavne komande XXVI. Dalmatinske brigade. Povrh toga “Iztrebljivači” su od Titinih vlasti, uz zlatne ne satove, slikarske aparate i druge vriedne stvari dobili po dva ili tri odlikovanja. Među ovim visoko odlikovanim ubojicama bio je 22 godine stari kurir komande brigade, Ante Čepić, nesrećom još jedan Hrvat kao i ja. On je, kao i kapetan Maršić, bio vođa “omladine” u Makarskoj. Od ovoga vremena “iztrebljivači” su (za partizanske zapovjednike) bili najpouzdaniji od svih jugoslavenskih komunista. Čuo sam, međutim, da su neki od njih kasnije obolili od epilepsije ili tzv. “partizanske bolesti”. Treća je četa ostala u Kočevju do navečer te iste nedjelje kada su “iztrebljivači” napustili scenu svojih zločina. Sjeli smo na vlak koji nas je odvezao u Kranj, gdje smo ostali 10 dana. Onda smo poslani u Tetovo u Makedoniji, gdje smo stigli 7. srpnja. Scenski, okolica Tetova se ne bi mogla uzporediti s onom oko Kočevja, ali ako bih danas morao natrag u jedno od tih mjesta izabrao bi Tetovo tisuću puta prije nego bih se vratio u Kočevje, jer ovo prvo barem nije povezano s toliko neprijaznosti. Ne znam jesu li komunisti u Kočevju počinili druge masakre prije ili poslie ovi osam dana klanja koja sam gore opisao, ali znam što se događalo onih groznih osam dana masovnih ubojstva, silovanja i pljačkanja. Ako bi time doveo pravdi barem neke od “iztrebljivača” i njihovih nadrđenih koji su naredili izvršenja ovih nehumanih radnji spreman sam, stavljajući u opasnost svoj život, svojim vlastoručnim podpisom pred svakom ovlaštenom međunarodnom komisijom potvrditi točnost činjenica koje sam ovdje naveo!”
I. G. I. 14. Kolovoza 1953.
Sliedeće svjedočanstvo potvrđuje ovo prvo.
“Par dana poslie kapitulacije Italije pred Sjedinjenim Američkim Državama i Velikom Britanijom u rujnu 1943., bio sam, force majeure, (nasilno) mobiliziran u redove Titinih komunističkih partizana. Ovaj incindent dogodio se u Blatu (na Korčuli). Zajedno s 14 drugih mojih sumještana dodieljen sam Prvoj proleterskoj brigadi, čija je glavna komanda bila u Prisiki kod Duvna. Kada se jedan od novih “regruta” počeo buniti protiv nasilne mobilizacije partizani su ga strieljali u blatskom groblju. Njegov ime je bilo Nikola Cetinić Krnjan, sakristan i zvonar u crkvi u Blatu. Njegov ubojica bio je Ivan Jurjević, s nadimkom “Crnogorac”, a bio je iz Lubarde na otoku Korčuli. Iz Duvna smo poslani u brda Biokova. Pošto se nismo dragovoljno javili u njihovu službu nego smo bili nasilno mobilizirani “proleteri” nisu u nas imali povjerenja. Mene su poslali u Treću četu Trećega bataljona. Mirko Gabrić iz Metkovića bio je u to vrieme komandir čete. Poslie što je on poginuo u borbi s Hrvatskom vojskom na Oštroj Glavici kod Knina za komandira je došao Nikola Raos iz Makarske, koji je prije rata bio šuster (postolar). Politički komesar bataljona bio je Ljubo Barbarić s otoka Hvara. Grga Markić, vrlo okrutan tiranin, bio je komesar brigade. On je bio iz Desne na Neretvi. Kasnije je umro od tumora na mozgu. Moja četa je kroz Knin otišla u Brlog u Liki. Pošto sam dobro igrao nogomet bilo mi je dozvoljeno igrati s igračima Jedanaeste tenkovske brigade. Nešto kasnije poslan sam u Senj, a onda u veljači 1945. na otok Krk, koji je jednom bio vlasništvo glasovite kuće hrvatskih plemića Frankopana. Kako se rat primicao kraju poslan sam natrag na kopno. Poslie pada Trsta mi smo nastavili prema Klagenfurtu u Koruškoj gdje smo ostali dva dana. Odatle smo premješteni u Jesenice i Kranj u Sloveniji, a koncem svibnja u Ljubljanu. Po svoj prilici u Kranju su najpouzdaniji komunisti izabrani za tajnu zdaću ubijanja ratnih zarobljenika. Mi o tome nismo smjeli ništa znati, ali smo čuli da je formirana nova četa za “povjerljivu misiju” i malo po malo procurila je kompletna istina. U Ljubljani sam s još dvojicom vojnika spavao u blizini kupaonice “Ilirija”. Mi smo čuvali 320 automobilskih guma koje su bile pohranjene u jednom magazinu. Poslie četiri dana ove dužnosti ja sam, s drugima u Trećoj četi, poslan u Kočevje gdje smo spavali u privatnim kućama. To je bilo koncem svibnja 1945. godine. Ja sam određen u kuću poštanskog činovnika koji je dobro poznavao Dalmaciju jer je tamo išao svakoga ljeta za vrieme godišnjeg odmora. Prva dužnost moje čete bila je pratiti novodopremljene zarobljenike od željezničke postaje u barake i zgradu koje su bile izvan grada. Tu su se oni morali svući do gola, poslie čega su im ruke žicom povezane a onda su natovareni u kamione i odvezeni do jednoga klanca u šumi gdje su svi ubijeni. Ne znam kako daleko je taj klanac bio od grada ali morao je biti daleko jer nismo čuli nikakvu pucnjavu. (Sjetimo se britanskih strojnica s prigušivačima, u prvom svjedočanstvu, nap, a.). Kasnije sam iz usta samih ubojica čuo da su neki zarobljenici ustrieljeni na rubu klanca, a drugi ubačeni dok su još bili jživi, a neki su i sami u njega skakali. Komandu naše čete u Kočevju je preuzeo Ivo Franković, Hrvat koji je pri koncu rata prebjegao iz domobrana u komuniste. On mi je izpričao kako je jednoga dana jedan zarobljenik jednome krvniku oteo pušku i ubio njega i još dvojicu komunista, a onda pobjegao u šumu. Ostali Crveni stražari su za njim otvorili orkansku paljbu, ali je on uspio pobjeći. (Ovo je u knjižici “In Tito’s Death Marches” (U Titinim Marševima Smrti) opisao i pok. satnik Josip Hećimović, koji je ranjen uspio pobjeći iz te grobnice. Njega sam upoznao na jednom sastanku u Ottawi 1962. godine. nap, a. ) - Ne znam točno koliko je vlakova natovarenih zarobljenicima stiglo u Kočevje za vrieme sedam ili osam dana moga boravka. Obično ovi vlakovi s zarobljenicima su u postaju dolazili kasno navečer ili malo prije zore. Komunističke vlasti nisu htjele da civilno stanovništvo grada sazna što se događa. U svakom vlaku od deset do dvadeset teretnih vagona dovoženi su zarobljenici podpuno izcrpljeni i gotovo umirući od žeđe i gladi. Znali su što ih čeka ali su bili toliko izmoreni i potišteni da nisu o tome brinuli. Među zarobljenicima je bio i velik broj slovenskih bjelogardista generala Rupnika. Među zarobljenicima sam vidio nekoliko žena i dječaka. Jednoga od njih, dječaka oko 15 godina starosti, iz grupe je izvukao slovenski (partizanski) oficir. Slovenac je dječaka upitao kako mu je ime i odakle je. Dječak je odgovorio da se zove Dolić, da je Hrvat iz Zagreba i da je jedan od juniora nogometnog tima “Corcordia…” Ja sam zarobljenike iz vlakova morao sprovoditi u barake i druga, konačna mjesta. Pošto sam to radio samo jedan dan ja samo mogu približno ocieniti broj zarobljenika koji su dopremljeni u Kočevje da budu poklani. Prema izkazima drugih ljudi koji su tamo bili mogao sam zaključiti da ih bilo više od dvadeset tićuća. Za izvršenje ovih masovnih egzekucija formirana je specijalna četa okorjelih marksista. Neki Albert Štambuk bio je zamjenik komesara njihove čete. Na dan kada sam određen za sprovođenje zarobljenika od željezničke postaje on mi je rekao da je među novodopremljenim zarobljenicima vidio župnika moje župe. Štambuk mi je rekao da je on svećeniku rekao što ga čeka i dodao: “Moje srce će biti zadovoljeno kad ga ubijem!” I doista, idući dan mi je rekao da je ubio staroga svećenika i da je vrlo zadovoljan zato što je učinio. Drugi put sam vidio Štambuka kako nosi torbu napunjenu zlatnim satovima, zlatnim i srebrnim kovanicama, ogrlicama, narukvicama, stranom valutom i raznim drugim vriednostima. Pričalo se da je svojoj kući, koja je bila u Pučišćima, poslao šest zlatnih stova. Sa Štambukom sam imao puno susreta, jer je on spavao u istoj kući poštanskoga činovnika u kojoj sam i ja. Jedne večeri kad je u kući ležao na kauču izgledao je vrlo potišten. Kad sam ga upitao što ga muči on je odgovorio: “Jadan sam ja! Umoran sam od toliko ubijanja koje sam morao počiniti. Čitav dan sam zarobljenika morao voditi, svlačiti, ubijati i gurati u rupu.” “To nije moj zanat”, odgovorio sam mu. “Ja takvo nešto ne bih mogao raditi, a tko je tebe naveo da to radiš?” “Kao član Partije dobio sam zadatak i ja ga moram izvršiti”, odgovorio je. “Nitko tko je komunist ne može odbiti ubijanje ako mu je to naređeno!” Ovaj Štambuk je 1947. bio komesar Auto-jedinice stacionirane u Kranju. Koliko znam on je još živ i nesumnjivo uživa plodove svojih zločina. On je bio prilično tipičan tip pojedinaca koji su sačinjavali “Četu istrebljivača”, specijalne jedinice, koja je, mislim, formirana u Kranju, za likvidaciju zarobljenika. Ne znam imena svih “Iztrebljivača”, ali znam neke od njih. Dvojica njih su bili, podporučnik Danijel Joković iz Vele Luke i Đuro Marić iz Varaždina. Marić je bio bivši domobran, koji je kao i Ivo Franković pri koncu rata prebjegao k komunistima. Sreo sam ga opet 1947. u Zarebu. Pozvao me da ako se ikada nađem u Varaždinu da ga posjetim u njegovoj kući u centru toga staroga grada. Za Simu Dubajića ne znam je li sudjelovao u masakrima u Kočevju ili nije. Ovaj Srbin, alkoholičar, srednje visine s crnom kosom i brkovima bio je okrutan i prema svojim vojnicima. Jednom je i mene pljusnuo. “Istrebljivači” su za izvršenje ovih pokolja u Kočevju nagrađeni s nekoliko dana odmora na lijepom otoku na jezeru Bled u slovenskim Alpama. Poslie toga su poslani natrag u svoje stare jedinice, koje su u međuvremenu bile premještene u Tetovo u Makedoniji. Gornji izkaz mi je pročitan poslie što je otipkan na pisaćem stroju i ja svojom častno riečju potvrđujem da sve što je ovdje rečeno predstavlja istinit prikaz mojih pamćenja o događajima iz 1945., u kojima sam ja bio prisilni sudionik.
M. L. 5. rujna 1953.
Za izvršitelje ovih masovnih pokolja “povjesničar” Drobilica Goldstein kaže da su oni bili hrvatska vojska i na dan sjećanja na židovski holokaust opet brblja o nekakvom antisemitizmu u Hrvatskoj. Pođimo od početka. Mnogima, ne samo u Hrvatskoj nego diljem svieta, uobće nije jasno što rieč ‘antisemitizam’ znači. Da bi razumjeli što ona znači moramo najprije znati tko su Semite. Semitima se smatraju svi narodi koji govore semitskim jezicima, uglavnom u zapadnoj Aziji i sjevernoj Africi, a to su: Arapi, Akadijani, Kananci (Palestinci), Hebreji, Libanonci, Maltezi i neki drugi. Daleko, daleko, najbrojniji semitski narod su Arapi. To ime se prvi put spominje u 19. stoljeću. Zionisti Teodora Herzla su zaključili da bi taj naziv mogao biti od koristi zionističkom pokretu pa su ga jednostavno uzurpirali kao naziv samo za židove. Odtada su, u glavama zionista, semitizam, zionizam i židovstvo jedno te isto i svako protivljenje zionizmu, koji se pokazao kao jedan od najgorih oblika fašizma, za nih je “antisemitizam”. Nekima će zvučati paradoksalno, ali zionizam nije samo fašizam nego i prvostupanjski antisemitizam jer što bi drugo mogao biti progon 700.000 (Semita) Palestinaca koje su Židovi doseljeni iz raznih zemalja Europe samo prilikom utemeljenja svoje države 1948. silom prognali s njihovih tisućljetnih ognjišta? Kasnije će se taj broj Palestinaca raztjeranih u razne logore i getoe popeti na dva i pol milijuna. Prvi predsjednik novostvorene židovske države, David Ben-Gurion, je doseljenim Židovima tada rekao: “Mi moramo pod svaku cienu spriečiti njihov povratak”. Između 1948. i 1968. zionisti su s lica zemlje izbrisali preko 530 palestinskih sela i na njima izgradili židovske ‘setlemente’, a iz desetak gradova protjerali sve Palestince. Poslie tzv. šestodnevnog rata 1967. Izraelci su s Zapadne obale (West bank) prognali drugih 250.000 Palestinaca i s Golanske visoravni 80.000 Sirijaca. Za vrieme prvoga masovnog protesta (intifade) 1987. - 1991. protiv izraelske okupacije Zapadne obale i Gaze izraelske obrambene snage razdielile su svojim vojnicima i policajcima palice i poticale ih da s njima palestinskim demonstrantima lome kosti. Švedski ogranak organizacije “Spasimo djecu” (Save the Children) objavio je 1990. izviešće u kojemu su detaljno opisane posliedice tih poticanja na palestinskoj djeci na okupiranim prostorima, gdje stoji: “U prve dvie godine 23.600 djece je trebalo liečničku pomoć za ozliede od batinanja. Trećina ove djece bila je mlađa od 11 godina. Petina ih je bilo izpod 6 godina. Četiri petine djece imala su ozliede na glavi i gornjim dielovima tiela, a mnoga su imala višekratne lomove kostiju. Oko 7.000 djece je ranjeno iz vatrenog oružja, a 106 je ubijeno.” “Ne možemo progoniti nekoga sudski, ali možemo ga prokazati kao lažova i kao antisemita… Hrvatska se mora suočiti s kulturom sjećanja koja je različita od onoga što bismo mi htjeli. Mi smo sada Europljani. Integrirali smo se čvrsto u Europu što je divna vijest, međutim mentalitetno nismo ušli. Vi s ustašijadom jednostavno ne možete dalje od Brežica. To u Europi ne prolazi. Liberalna Europa ovakvu Hrvatsku ne prihvaća”, zaključuje Ivo Drobilica. Mi Hrvati kao civiliziran narod suosjećamo sa svakim narodom nad kojim je izvršen genocid, bez obzira na to tko ga je izvršio. Ali isto tako očekujemo od drugih da barem poštuju naše pravo na nesmetano žaljenje, pokapanje i komemoriranje žrtava našega holokausta, a ne da umjesto poštovanja usred Hrvatske slave njihove ubojice. Židovi su za svoj holokaust (poslie gotovo 2.000 godina nedržavnosti) dobili svoju državu, a Hrvati su za svoj izgubili državu i dobili 45 godina robstva, u koje bi ga taj fake-historian želio ponovno staviti. Nu doći će vrieme, mora doći, kada će se superlažove kao što je on sudski progoniti i ‘integrirati’ na dobro zasluženo mjesto, s ovu stranu Brežica. Taj samozvani povjesničar, poznati lažov, falsifikator i plagijator je toliko glup da nije shvatio ni ono što je napisao njegov sunarodnjak i ideolog, kriminalno ludi Karl Marx: “Poviest se ponavlja, najprije kao tragedija, a onda kao farsa”. On sa svojim neprestanim mržnjom na hrvatski narod nabijenim izpadima duboko vrieđa narod koji ga hrani, a perverznim izmišljanjem, zlonamjernom distorcijom povijesnih činjenica i uporabom holokausta za svoje osobne probitke tu tragediju židovskoga naroda hotimično pretvara u farsu.
Nastavak sliedi Za Dom Spremni! Zvonimir R. Došen
19450625__Kardelj_Kidric_ubijanje.jpg
194506xx__Racic_Krakovski_Gozd_komentari_Sliku_Klanja.docm PONOVNO SE JE POJAVILA KOPIJA NEKE OBJAVE POLNO BAHAVOSTI - ZA NEUKE PANIČARE IN UDBAŠE. PRILOŽENO KARTO MORIŠČA PRI BREŽICAH POSEDUJEM ŽE 20 let. Kako pa se nekateri bahajo o odkritju "odkritega" izvolite uvodni del te objave ki ji botruje novopečena udba: "PRONAĐENA
NOVA MASOVNA GROBNICA U KRAKOVSKOJ ŠUMI: U SAMO DVIJE NOĆI PARTIZANI POBILI ČAK
6.000 HRVATA! | Krugoval Domovina
Komentari (humanoida Srbina)
19451025_Osijek_Komunisticka_OZNA_u_Zatvoru_bombama_likvidirala_48_UZNIKA.jpg
1945x--HL_PRVI_ZAPISI-1989_leta.docm PAKA - HUDA LUKNJA - GORNJI DOLIČ - MISLINJA
*** HL_MOLK *** časovni zapis je: leto-mesec-dan *** GLEJ DATUM IZPISA TE VSEBINE, VEČNO DODAJANJE INFORMACIJ ***
1.) Poslano v Zagreb 1995 2.) Poslano v Zagreb 1996-08-15 iz Belice MUP Čakovec 3.) Osebno odnesel v Zagreb to dokumentacijo 1996-12-17 leta (petek)
1989-06-27 in kasnejši podatki nekronološko po izvoru - pritoku podatkov
Legenda oznak naselij in mikro lokacije
HL-0 Huda Luknja . . . področje kanjona HL-1 Huda Luknja . . . mikro lokacija (jama) HL-2 Huda Luknja . . . območje pred HL HD-0 Huda Luknja - Dolič . . . področje HD-1 Huda Luknja - Dolič . . . mikro lokacija PA-0 Paka je naseljena dolina ob reki Paki PA-1 Paka in mikro lokacija ob reki Paki PK-0 Paški Kozjak je vzhodna planota ob reki Paki PK-1 Paški Kozjak in mikro lokacija na njem DO-0 Dolič zajema: Spodnji Srednji in Gornji Dolič DO-1 Dolič(i) in mikro lokacija v dolini ob reki Paki MI=0 Mislinja mesto z okolico MI-1 Mislinja in mikro lokacija (predvsem proti Doliču) MI-2 Lokacija za PANCER GRABEN pod Mislinjskem klancu ZA-0 Završe je zahodna planota ob reki Paki (nad HL) ZA-1 Završe in mikro lokacije (kraški tereni z jamami) PI-0 Gozd med vrhovi Pečovnik - Irštanja PI-1 Lokacija neke manjše jame ob gorskem potoku VE-0 Velenje mesto VE-1 Velenje z mikro lokacijo na velenjskem gradu SG-0 Mesto Slovenj Gradec SG-1 Mesto Sl.Gradec in njegova mikro lokacija NTU ST-0 Stari trg pri Sl.Gradcu ST-1 Slovenjgraški strelci imeli tam vojaško strelišče GO-0 Gorica nad Šoštanjem GO-1 Mikro lokacija Gorica nad Šoštanjem JM-0 Joštov mlin pri Celju JM-1 Severno takoj za mlinom, današnji razni objekti XX Splošno ali nedoločeno področje
POSEBNO SPOROČILO TEGA ZAPISA JE GENOCID NAD HRVATI 1945 LETA! PAKA - HUDA LUKNJA - GORNJI DOLIČ - MISLINJA
VEČINA OSEBNIH IMEN SO OPISANA S POPOLNIMI PODATKI. ŠTEVILO UBITIH LJUDI NIHČE NE VE, NAJDEJO PA SE PODATKI, KI OMENJAJO CELO 4.700 UBITIH IN POKOPANIH V VEČ KOT DESET VEČJIH GROBNICAH NA PODROČJU PAKA, GORNJI DOLIČ IN MISLINJA, TER UJETNIKOV 10.600 LJUDI. TUKAJ SE MED LJUDMI ŠE VEDNO GOVORI, DA SO TO BILE »USTAŠKE« KOLONE, KAR PA POMENI VOJAŠKE SILE HRVATOV ALI VOJNE ENOTE "NDH". ŽAL JE MED TEMI »USTAŠI« BILO NAJVEČ CIVILOV, KI SO BILI TU UBITI. POMEMBNE TOČKE ALI GROBNICE SO TUDI LOCIRANE PO GEODETSKI KARTI, PRIKAZANO NA ZADNJEM LISTU TEGA ZAPISA. OPIS DOGODKOV JE TAK, KOT JE NASTAJAL TA MOJ MATERIAL. ZA VSE ODPOSLANE MATERIALNE: TEKST, SLIKE IN GEOGRAFSKE KARTE IMAM HRANJENO V IDENTIČNI OBLIKI ALI OBLIKI TEH MATERIALOV! NA PRILOŽENEM LISTU FORMATA A3 SO Z RDEČIM SVINČNIKOM OZNAČENI KRAJI MASOVNIH GROBNIC, ZA BARVNE SLIKE (KOPIJE 8 SLIK) PA JE ZADAJ NEKAJ POMEMBNIH PODATKOV. ZBRANI MATERIAL JE BIL DO dec.1996 leta PISAN V Wordstar jeziku. OD DECEMBA 1996 JE MATERIAL UREJEN V WORD-WINDOVS-SLOVENSKI. OZNAKE POSAMEZNIH LOKACIJ SO OD JANUARJA 1997 LETA DALJE PO GEOMETRSKIH KOORDINATAH, KOT JIH IMA »ATLAS SLOVENIJE« V MERILU 1:50.000 (izdan novembra 1996 leta). GLEJ NA KONCU IZJAVO OD ANONIMNEGA UDELEŽENCA XY (1996-12-19 leta).
(MOJI PRVI ZAPISI SO BILI BREZ OZNAK LOKACIJ IN ČASA NASTANKA ZAPISA!)
HL-1 Proti koncu II. svetovne vojne leta 1945 so ujete ustaše prignali v HL ter jih tam masovno vse pomorili. (Informacija je splošna in najbrž netočna!).
HL-1 Ponikva pa je bila več dni krvava od človeške krvi.
HD-1 HD-2 Domačini ali ostali ljudje so na kmečkih vozovih odvažali trupla in jih pokopavali nekoliko višje v prvi levi mali dolini ob cesti.
MI-0 Pri Mislinji pod starim železniškem nasipom ali točneje v močvirju, je bil tudi pokol okupatorjev in izdajalcev, trupla pa so z orožjem vred pokopali kar na kraju samem.
VE-1 Ubijanje ustašev se je izvajalo tudi na velenjskem gradu, trupla pa so metali v stari grajski vodnjak na južni strani gradu. Tako trditev je izjavljal starejši domačin, ki ga poznam pod imenom Fidej. Zgodovinarji pa se izogibajo objavljati teh podatkov, da javnost nebi bila prezgodaj seznanjena o teh grozotah. Prezgodno objavljanje udeležencev bi lahko povzročilo sovraštvo med ljudmi ali celo maščevanje nad živečimi sorodniki.
P.S. Velenjski grad ima mali dvoriščni vodnjak in tisti zunanji večji in precej globok (51 m). Oba sta bila očiščena in pregledana v poletju 1993 leta. Zunanji veliki vodnjak pa je imel celo demonstrativno predstavitev s spustom velenjskega župana Semečnika v vodnjak. Za ta primer nisem vedel, bil pa bi sigurno imel vstop v vodnjak, saj sem večletni sodelavec obnove gradu. Ničesar ni bilo najdeno, kar bi lahko potrdilo take govorice, da so v tem vodnjaku bila odvržena človeška trupla.
HL-0 Narodni heroj Vida Tomšič bi naj poveljevala neki enoti pri napadu na izdajalske enote. Njo osebno je slišala teta od Tašič Fanike (to je slišala visoka in inteligentna domačinka). (Vida Tomšič je Srbkinja-Hrvatica(?) poročena s Slovencem).
HL-0 Neka ustašica je ženski na polju rekla, naj le seje žito(?), da bodo spomladi prišli nazaj pogledat, kako bo zraslo njeno žito.
HL-0 Pri napadu na bežečo izdajalsko vojsko je bilo uničenih precej kamionov in ostalega »pokretnega« orožja. P.S. Ta trditev je najbrž napačna, tanki in kamioni so bili nemški, ki so se prvi prebijali skozi te kraje proti Sl.Gradcu.
1989-09-03 (zapis) IZROČILO OČIVIDKE BOJA V SOTESKI HUDE LUKNJE
Domačinka Pripičnikova - Jelka Pejovnik takrat stara 20 let v času 1945 leta. HD-0, HD-1 Pejovnikova je osebno videla te ubite ljudi na kraju samem. Trupla je pokopavalo kakih pet domačinov, število pokopanih ljudi in živali (predvsem konji) naj bi jih bilo cca 117 kosov (to je levo na izhodu iz kanjona Huda Luknja).
HD-2 Domačinka Barbara Prevolnik (dne 1996-10-14) pa zatrjuje lokacijo masovne grobnice južneje na travniku tik ob stari domačiji pod Valdekom pri Vocovnik Leopoldu, ki mejijo grobnici z vzhodne strani. Barbara pravi, da so govorili, da je ta grobnica bila izkopana z buldožerji. Dalje pravi, da se še spomni pogreznjenega grabna, to je lokacija te grobnice, kjer so se kot otroci igrali. Danes bi se naj ta lokacija grobnice prepoznala po dvojnem "A" električnem lesenem drogu.
HD-1 Kraj pokopa očividke pa je levi travnik takoj iz soteske HL. Dne 1.okt.1996 leta opoldne sem zaradi rekonstrukcije ceste čakal v vrsti pred urejanjem prometa točno ob lokaciji HD-1. Voznik Lj-94-97P (rdeči YOGO) je zapustil avtomobil in odšel za gradbiščne planke odtočiti, na povratku pa je ves vesel razkazoval najdeno KONJSKO PODKEV. Pristopil je k meni in mi povedal, kako mu bo ta zarjavela podkev najbrž prinesla srečo. Hotel sem mu pojasniti, da ta podkev najdena na tej lokaciji morda nosi posebno sporočilo, pa je bil toliko zmeden, da mu jaz niti nisem uspel povedati moje informacije. Podkev je torej najdena nad grobnico, njena oblika pa mi ni bila povsem jasna. Konjska podkev je imela običajen svoj lik, tudi luknje za žeblje je bilo videti. Posebno pozornost mi je privabila prikovana sponka na zaključku podkve, ki je bila nameščena za jačanje njene moči pred zvijanjem. Tako obliko podkve ne poznam, morda pa so takšne vojaške? Ob pogovoru s Stanko (1996-10-03) sem omenil tudi to podkev, pa pravi, da so to res podkve vojaških konjev. Ta točka pa je vsaj 150m južneje od elektro »A« droga .
HL-0 Pobita živina je dalj časa zaudarjala v dolini. Boji v soteski se niso vodili med partizani in ostalimi. V tem času partizanov ni bilo na tem območju, le prej omenjeni (?).
HL-0 Padlih v tem spopadu ali bitki je bilo cca 5 oseb, bilo pa je precej več razne živine, ki je bila vlečna sila vozov (konji).
HL-1 V sami Hudi luknji ni bil nihče ubit v tem spopadu. Bilo pa je ubitih nekaj domačinov od strani četnikov in ustašev (?).
MI-0 Pri Mislinji je bil enak primer teh medsebojnih spopadov(?).
HL-0 Bojevniki različnih skupin so se med seboj streljali, saj so bili zaradi različno oblečene vojaške opreme nepravilno identificirani, vse zaradi maskiranja pred neznanimi na poti (?).
HL-0 Bežeče skupine so se gibale na vse strani, saj niso poznali ta teren in poti, domačini pa so jim pokazali pravo pot.
1989-12-30 pripoved domačina roj.1943, ki večkrat pride k Tašiču. PK-0 Osem požganih domačij je izvršila neka bežeča posamezna skupina. Partizani so zgrešili lokacijo in so šli na Jurjev hrib namesto k HL, kjer so bili begunci, verjetno nebi bile požgane te domačije pod Kozjakom.
PK-0 Bilo je požganih 8 domačij, predvsem zapuščene v tistem trenutku. Lakacija je mišljeno desno strmo pobočje pred HL (Kozjak).
1997-02-25, torek, prepis iz knjige M. Ževarta iz 1966 leta »OD VSTAJE DO ZMAGE« Na stani 188 najdemo naslednji zapis: PAKA Maja 1945 so umikajoči se ustaši ubili Jožeta Florjančiča, rojenega 28.marca 1880, in Franceta Miheva, rojenega 17.novembra 1918, kmeta.
ZA-0 Domačinka omenja nekega mlajšega ustaškega vodjo z imenom Ivica, ki bi naj bil Zagrebčan, vodil pa je svojo oboroženo skupino v tej okolici (bil na domačiji Pripečnik).
1990-02-27 drobni pripis V reviji START štev. 550 z dne 1990-02-17 se omenja neka oseba x.
ZA-0 Ustaški nadsatnik - tj.kapetan I.klase - Ivo Rojnica. Pejovnikova pravi, da to najbrž ni ista oseba, ker je oni bil še mlad. Rojnica je avtor nekaterih knjig naše emigracije, živel v Argentini, avtor zadnje knjige »Susreti i doživljaji«.
1996-08-19, Vjesnik Zagreb, avtor Ivo Horvat, glej časopis Ivo Rojnica je Dubrovčanin, v času 1941 leta bil "ustaški stožernik u Dubrovniku", emigrant v Argentini. Ta Ivica ni oseba, ki jo omenja ga.Jelka, torej ga moram v bodoče opustiti v opisih! Na Pejovnikovem skednju se je skrival 17.letni Ivica, ki je jasno dal vedeti, da je on ustaš. Na rokavih ali na rokavici je imel posebne okraske, ki jih je dal Veri B. Imel je tudi precej hrvaških Kun, ki jih je dajal domačinom. Po skrivanju na skednju so ga ujeli, po nekaj dnevih pa se je nek večer vrnil in poslovil. Pokojni oče Pejovnik je večkrat vodil manjše skupine, po deset ljudi, v smeri Graške gore, da bi jih nato usmeril proti Avstriji. Najbrž so to bili Hrvati. Enako je vodil ljudi tudi Mihev Franci, katerega pa so po več dneh našli mrtvega - ubitega v gozdu. Na bližnji gori Smodivnik so taborile manjše skupine, iz katerih so občasno prihajali posamezniki po hrano. Večkrat so se predstavili za Partizane in nosili tudi rdečo zvezdo na kapi. Pri neki domačiji je mlajša ženska prišla prositi mleko za svojega otroka, ponujala je rjuho, pa ni dobila mleka, ker ga tudi sami niso imeli za svoje otroke.
HL-0 Trditev Bandalove Vere je, da se je kolona skozi HL premikala kar tri dni. Pejovnik Jelka, starejša sestra od Vere, pa omenja možno število padlih kvislingov številko od 60 do 70 v sami okolici HL. Ne strinja se s trditvijo, da bi bilo pobitih večje število ali celo več tisoč, kot to nekateri pretiravajo. Omenja pa naslednje:
HD-1 HD-2 Pokopana trupla so na Jernejevi njivi - oz. Zupančičeva sedaj, kar pa ustreza lokaciji takoj levo za HL proti G.Doliču. Glej stavek o pokopanih 117 kosov ljudi in živine HL-0. P.S. To je sicer lokacija pod pojmom » pod Vocovnikovo domačijo«.
HL-0 Dalje Pejovnikova omenja še partizanske čuvaje območja HL maja 1945 l. in še po njem, torej po končanih glavnih vojnih spopadih na tem območju: - pet partizanov, od teh bi naj bil eden Ruski partizan - Smrkolj Vlaso politkomisar iz Ljubljane - Starman Janez sedaj geolog ali metalurg (?) v Ljubljani
1989-09-26 Trditev jamarja - Ravljan Janeza (rojen po vojni) HL-0 Poznavalec celotnega območja Tisnika in veliki amaterski raziskovalec naravnih podzemnih jamah v teh krajih, je v popolnem nasprotju s trditvijo očevidke Pejovnikove.
HL-0 Po informaciji Ravljana naj bi bilo ubitih več sto izdajalskih vojščakov, ki so se umikali pred osvobodilno fronto. P.S. Po informacijah Ravljana ni bilo spopadov med samimi izdajalskimi (ustaškimi) enotami!? Lokacije grobnic in drugi primeri bi naj bili dokaj skladni ostalim izvorom informacij.
HL-1 Po Ravljanovi informaciji ni bilo nobenih spopadov v sami jami ali v Hudi luknji. Naj bi bili pobiti mnogi domačini, ki so bili spoznani za izdajalce. (P.S. Kdo je bil izvršitelj tu ni znano).
PI-1 Ravljan govori tudi o neki mali jami ob malem gorskem potoku med hriboma Pečovnik in Irštanj, kjer bi naj bilo skrivaje pobitih in zakopanih več ljudi, nič pa ne ve, kdo bi to naredil.
1996-10-22, torek, po telefonu z Ravljan Janezom GAŠPARJEVA ŽAGA - OB SKALI PRED IZTOPOM IZ KANJONA DESNO. Janez se spominja, kako so v kotu ob Gašperjevi žagi večkrat nabirali ostanke odvrženega orožja. Točna pozicija Gašperjeve žage po specialni karti je: 513-80 / 141-65 (HD-1). To je tik pod sedanjo koničasto skalo z luknjo za propust vode. Ta objekt je viden na moji sliki že pred vojno, kjer je viden vlak ki prihaja iz tunela HL, spodaj na cesti pa stojita arheolog dr.Srečko Brodar in Franci Koželj iz Velenja. Sliko malega formata tega objekta ima tudi Barbara Prevolnik. Med drugim Ravljen tudi trdi, da je res masovna grobnica pod Vocovnikovo domačijo (HD-2). Dalje pa trdi, da je ena grobnica na Zupančevem travniku (DO-3), to mu je nekoč povedala Vocovnikova gospa, ki sem jo obiskal 1996-10-15. To je nekako preko ceste Vocovnikovih in pred reko Pako ob cesti.
1989-09-27, Tašič Anton doma v soteski HL, rojen po vojni oz. rojen 1947 leta. HL-0 Omenja, da je vendar šlo za močnejši spopad med partizani in bežečo vojsko. Njegova mama je osebno pomagala prevažati in zakopavati padle. Prijatelj Tašič omenja nekega borca in svojega sodelavca, po partizanskem imenu Partizan, ki je bil v posebni četi VDV! Ta mu je pripovedoval, da je partizanski vodja na konju prijahal iz smeri Dolič proti soteski HL, kjer bi se naj srečal z vodjo bežeče vojske iz velenjske smeri. Sporazum o predaji partizanom ni bil dosežen, vsak se je vrnil k svojim in se je kmalu začel usodni boj, bežeči so bili razgnani. Tašičeva mama bi naj omenjala prav krvavo malo reko PAKA, ki je spirala in odnašala človeško kri. Bandalova Vera omenja, da so se vojska oz. predvsem civilisti premikali skozi dolino HL kar nekako tri dni. Torej tu vendar gre za veliko število ljudstva. Tisti domačini, ki so imeli apnenice, so z apnom posipavali trupla in živino, da se nebi širil smrad in bolezen po dolini.
HD-1 HD-2 Gospa Pavla kraj pokopa še omenja prav na istem mestu kot to omenjajo drugi. P.S. 1990-03-10 sobota popoldne z Vero Pribičnikovo obiskala g.Presnik Pavlo roj.1905-01-19 (prej Lampretovi)
PA-1 Med kratkim pogovorom je povedala, da je ona pomagala nekemu partizanu pri pokopu prav te ženska (glej PA-1 zapis 1989-12-30). Najprej sta morala roke in noge spraviti k telesu. Omenja pa, da je ta ubita ženska imela slečene spodnje hlače.
HL-0 Nadalje omenja, da je ob progi pri tunelu HL našla neki vojaški zaboj, predno ga je uspela odpreti jo je spregovoril v hrvaščini nek partizan (?), ali bi zamenjala ta zaboj za eno rjuho. Potem pa je oni odprl zaboj, ter ji ponudil, naj si izbere eno od kroglic, da ji bo potem nekaj pokazal.
ZA-0 Izbrala je rdečo kroglo, ta pa jo je usmeril proti vrhu Tisnika. (To so verjetno bile vojaške signalne rakete!)
PK-0 Kmalu po najinem prihodu je prišel kozjaški duhovnik in nato še zdravnik. Gospa Pavla želi umreti! Nekoč je njihov oče imel kmetijo, mlin in žago v Paki, danes pa živi z dvema sinovoma (Pepek 60 in Franček 55 let), ki pa nudita pravo podobo pred 500 leti. PAVLA je vsa polna spominov in piše lepe domače pesmi. Mnoge stvari je že oddala. Po recitaciji pesmi o Kozjaku je nato z duhovnikom skupaj zapela to njeno že ponarodelo pesem (domačini jo tod radi pojejo).
PA-1 Na travniku pod sedanjo jamarsko kočo in cesto je bila ubita neka visoka dama, polna zlatnine, kateri je nekdo eno nogo podprl z vejo tako, da je kazala svoje skrivnosti. P.S. dalje glej tekst z dne 1990-12-30
DO-0 HL-0 Domačin ne ve povedati o število ubitih, pravi pa, da je bilo kar precej ubitih, nekateri sogovorniki omenjajo do tisoč ubitih (med vojno pred tem pa tu ni bilo spopadov (?))
PK-0 Njegova mama je izpod kozjaške cerkve prenašala sporočila partizanom v dolino med vojno. Takrat je bila še mlada.
DO-1 Staro domače športno strelišče ob reki Paki Slika iz smeri prihoda kolone od 9. do 12.maja 1945 Neki očividec iz Doliča mi je pravil, kako so partizani tam v Doliču po hitrem vojaškem postopku nekatere obsodili na smrt s streljanjem.
ZAVEZANE OBSOJENCE JE ODPELJAL IN POKONČAL V BLIŽNJEM GOZDU NEKI MLADOLETNI PARTIZANČEK, teh expedicij je bilo kar nekaj.
1996-05-22, sreda, Fece Anja, Velenje, cesta 11/a, 857-081 Po daljšem času sem vendar povprašal receptorko tukaj v našem šolskem centru ga.Feca Anjo, kaj mi ona lahko potrdi o informacijah njenega moža, ki bi jih naj on poznal v zvezi s HL. Pravi da je mož precej že bolan in ni zmožen o tem razpravljati. Gospa Anja mi tudi pove, da so velika grobišča na levi in desni strani na travniku blizu zidanega mostu za opuščeno progo preko Pake v Gornjem Doliču. (To je točno tisti teren, kjer sem nekoč treniral z MK in vojaško puško preko male reke Pake v južno brežino). Današnji objekt velikosti hiše za lokalne športne potrebe, je lociran točno na nekdanjem nasipu opuščene proge.
P.S. Stare vojaške karte imajo še vrisano progo z nasipom in cestni propust iz smeri Vitanje-Mislinja. Promet na tej progi je bil opuščen (1968-07-01) leta.
DO-6 Gospa Anja še pove, da sta bila dva ustaša pokopana v vrtu hiše nasproti zadruge, kamor je prišla mama(?) od enega pokojnika in ga odkopala, truplo pa je odpeljala v svoj rojstni kraj. Dosti kasneje so bile videne mlade gospe iz G.Doliča polne zlata, ko pa so jih ljudje povprašali o izvoru teh dragocenih predmetov, so se najprej na vprašanja naježile (skomine), se stresle in povedale, da jim je to podarila stara mama. To bi naj bile dragocenosti s pobitih in pobranih trupel. Zlati prstani, katerih niso mogli potegniti s prsta, so prst kar odrezali, kajti zlato ima vendar svojo vrednost.
HL-0 DO-0 P.S: Spodaj nekaj zapisov izjav domačinov pred 1990 letom. Prišel bi naj nek partizan do vodje kolone in jim ponudil, da se vdajo, z zagotovilom jim pravičnega sojenja. Vodja je tega predstavnika takoj ubil. Nek domačin omenja, da ni bilo ubijanja v HL, pač pa so trupla bila razsejana na vseh okoliških krajih. Omenjajo se trije kraji skupnih grobnic
HD-1 HD-2 Takoj za sotesko HL levo proti Gornjemu Doliču na travniku.
PA-4 Verjetno tudi na travniku kjer se sedaj hodijo kopat (?). Med oznako PA-4 in PA-3 je tukaj bila železniška potniška postaja Paka. Cesta je takrat 1945 leta bila peščena ali makadamska. Postaja ni imela posebnega objekta na tem kraju, zadaj pa je bil potok ali reka Paka (širine do 10 m).
MI-2 "PANCER GRABEN 1" (močvirje med cesto in opuščeno progo - vzhodno) Tretji kraj pa je nekje pri Gor.DOLIČu ali pa pri MISLINJI. P.S. POPRAVEK LOKACIJE. Grobnica PANCER GRABEN 1 in 2 so zelo blizu, obe pa so ena za drugo do 100 m nekje ne cesti in ob kamnolomu pod Manhartovem južnem delu hriba. Obe grobnici so na lokaciji, ki sem jih prikazal in obkrožil na barvni sliki 12.maja pod številko 2 na A4 listu in ga v sklopu dostavil F.B. v Zagreb.
MI-2 "PANCER GRABEN 2" Glej sliko z dne 12.maj z isto oznako (smer južno-zahodno) Iz Gornjega Doliča pred Mislinjskim klancem je desno odprti kamnolom, levo preko ali pod cesto pa je mesto "PANCER GRABEN", kjer je pokopanih okoli 500 trupel, skupaj z vprežno živino. Velja omeniti možnost trditve, da imamo na tem področju dva "PANCER GRABEN" 1. in 2. Obe grobnici sta ena za drugo pred in ob kamnolomom skupaj s cesto. Kajti grabna sta bila prekopana tako, da sta preprečila cestni promet. Posamezni grobovi pa so najbrž še nekje pod zapuščeno progo, takoj ko se pride iz tunela in gre v drugi mislinjski tunel na lokaciji MI-1.
1996-08-06, torek, (jamar) ing.Rošer Srečko Kozjak 17/a PA-2 Jamarski kolega Srečko Rošer, katerega poznam nekako15 let, mi je tokrat povedal, da je ena masovna grobnica tik pod njihovo staro hišo Kozjak št.17, med sedanjo cesto in malo reko Pako, kjer se struga močno zavije proti njihovi parceli. To je lokacija med Rošerjevimi in Tašič Antonu. Med cesto in strugo je razširitev parcele ali pasu cca 20 m. Njegov pokojni oče je večkrat pripovedoval, da je tod ležalo polno trupel po travniku in cesti v tej njihovi ozki dolini. V tej grobnici je zakopano tudi precej orožja. P.S. Slika travnika z dne 26.X.1996 leta. Na tej sliki je grobnica ob samem robu ceste.
1996-12-28, sobota, pri Tašič Antonu in Frančiški iz Pake PA-2 Tašičevima je Grobnica pri Rošerju znana že od prej. Pod njihovo hišo je v brežino reke Pake nameščen vodovod za Velenje. Pred grobnico se vodovod spusti pod strugo in potuje dalje ob cesti. Oba se spomnita, da je nekoč na tem mestu bila manjša izboklina, kar je bil znak, kjer je grobnica. Ko se 1964 leta udarniško kopali kanal za vodovod, so potem ta hribček poravnali in se danes več ne vidi. Spomnita pa se, da so takrat pri izkopavanju našli tudi razne kosti. Hiša Tašičevih je oddaljen od te lokacije največ 180 metrov. Na moji sliki se to mesto izredno dobro vidi.
1996-05-09, četrtek, Brodner Franc, Straže-Mislinja (Brodner Franc nenadoma umrl v začetku 1997 leta) Tu gre za domačina enega od trojčkov, ki ga kličejo Trapnikov Franci, znan kot cestar, roj 1926 leta, kateri dobro pozna te kraje. Jaz pa nisem zgrešil svoj interes, naletel sem med drugim tudi na eno od pravih oseb, ki je nekoč 1945 l. zbiral hudo razpadajoča človeška in živalska trupla, ter jih z drugimi pomagal zakopavati. Ko sem omenil, ali je res kakih deset masovnih grobnic, se je nasmejal in dejal, on osebno ve za mnogo več kot deset grobnic. Samo v PANCER GRABEN pod Mislinjo bi naj zbrali okoli 500 trupel in jih posipavali z apnom, ter jih potem zagrnili. Trapnikov zatrjuje, da so to opravljali šele junija(!), kar je kar nekaj tednov kasneje, če vemo, da so prvi poboji bili 12.in 13 maja 1945 l. Morda gre tukaj še za ubite na povratku, znanem »KRIŽNI PUT«, ki pa bi naj bilo po meni znani dokumentaciji nekje 17.-20. maja. P.S. Glej zapis 1996-10-21 izjave Antona iz Paškega Kozjaka. P.S. (zapis: 1996-09-03) »SPOMENICA BLEIBURG 1945 * 1995« na strani 144 je za področje Gornji Dolič oznaka za »logor«, levo zraven pa je še oznaka za »Grobišče«, kar bi naj bilo prav na mestu Huda Luknja - HL. Ker je ta oznaka zraven napisa Velenje, zemljevid pa je slabo razviden, možno je, da to ni oznaka za "grobište". Enako vprašanje velja tukaj tudi za Slovenj Gradec!? ŠE OPOZORILO, TO SO OZNAKE DATIRANE KASNEJE, NA POVRATKU!
MI-4 P.S. Dopolnjeno 1996-10-26, sobota, Trapnikov Med drugim Trapnikov omenja, da je ena velika grobnica pri Jevšnik Slavkotu. Oglasil sem se pri Trapniku, pa moram dopolniti lokacijo »Jevšnik«.Danes je tam nastanjen Čas Miroslav dipl.ing. Straže 125, ob sami cesti, tel.:0602-55-021. Tapnikov pravi, da je tudi na tem mestu bil »PANCER GRABEN 3« jaz pa bom ga označil s štev.3. Po natančnem ogledu te lokacije, kjer sem naredil tudi en posnetek, je odličen pogoj za cestno blokado. Reka Mislinja pa se tu močno prelomi oziroma približa k cesti in s tem tudi nekdanji progi, tako da tvori zelo tesno področje ali grlo za masovni promet. Dne 12.maja 1996 l. sem na povratku iz Bleiburga naredil tri posnetke: prvi bi naj bil PANCER GRABEN, drugi v smer Srednji Dolič iz smeri pod Valdekom, tretji pa prva njiva ali travnik izza Hude Luknje, kjer je bil Ivan Rapuc za zeta. Naknadno sem dne 18.maja fotografiral isto parcelo s hriba, ter Poršovo dolino, to je od križišča v Gor.Doliču proti Vitanju komaj 500-700m. Primerjaj z zapisom z dne 1996-06-04 / Lojze
1996-06-24, ponedeljek zvečer, Trapnikov Franci MI-5 Med pogovorom je omenil, da je nekje v Dovžah (imamo Spodnje in Zgornje Dovže) tudi grobnica ob sami progi, kjer bi naj bile pokopane zelo mlada dekleta ali še deklice. Mimogrede sem nejasno slišal Francetove besede, da bi tam naj ustaši (!?) pobili te deklice in jih tudi pokopali. Pokazal je na mojo Katarino, da so bile mlade tako kot je ona, Katarina, ki ima komaj 13 let! Ta trenutek še ne vem, ali so to bile deklice iz njihove skupine ali nekdo drug? To bi morala potem vedeti tudi Hribernikova mama, saj je prav ona tam doma in neposredno na omenjeni lokaciji, torej na zahodnem robu Spodnjih Dovž! Glej še zapis, ki je datiran 1996-06-06. Opozorim naj, da nisem prepričan v točnost teh stavkov, ker nisem postavljal nobenih vprašanj za pojasnilo izrečenih besed!
1997-02-21, petek - pogovor s Koželj Francetom MI-2 P.S. 1997-02-21, petek, srečam gospoda upokojenega rud.ing.Koželj Franceta, ki mi pove, da so letos pokopali enega od trojčkov, Trapnikovega Franceta, s pravim imenom Brodner Franc. Veliko napako sem naredil, da sem čakal pomladno otoplitev, da bi s Francetom naredila skupni ogled, da bi na diktafon posnel njegovo pričevanje. Prekleto mi je žal, mnogo tega ne bom od drugih nikoli zvedel, kar bi mi ni uspel povedati France. Koželj mi tokrat pove, da mu je nekoč Ciril ali celo Franc pokazal mesto lokacije Pancer grabna, kjer je ob večjem deževju tamkajšnji mali potok iz zemlje prinesel rdečo ali krvavo vodo, ki se je potem videla v tem malem potoku. Koželj pozna tudi Šterk Franceta, vendar ni vedel, da je ta 1945 leta masovno pobijal ujete Hrvate - ustaše v Gornjem Doliču.
1996-06-04, torek zvečer pri Halilović-Pilih, Lojze MI-3 Mislinjčan rojen 1933 leta pod Piršovim domom, s pogledom na mislinjsko dolino pod seboj, pogled proti mislinjski cerkvici. Med reko Mislinjo in cesto na travniku, pod sedanjim zajetjem MHE Rat Rudi, je bil logor za počitek. Na ta dan bi naj bila sobota. Najprej se je ob 15 uri slišalo močno streljanje iz malo oddaljenega Gor.Doliča, da bi ob 18 uri začeli z vseh strani padati streli na ta mislinjski logor. Bežalo se je na vse strani. S severne strani bi napadale nepartizanske(?) enote z mitraljezi in topovi iz pobočja izpod Piršovega doma (desno od Šentilja), drugi pa s hriba nad današnjo bencinsko črpalko (hrib Lučevec). Kasneje so krajani vse mrtvo odnašali ali s konji vlačili v cestno prepreko znano v tem kraju pod imenom »PANCER GRABEN«. Na lokaciji MI-3 ni grobišče! Po spominu Lojzeta, so najprej potovale nemške kolone z nekaj tankov preko lesenega mostu čez Pancer graben, ki se je kasneje pod težo zrušil. Nato so potovale v presledkih kolone beguncev, pomešane z vojsko, kar nekaj dni.
DO-5 (prej sem to označil pod DO-3, sprememba pa je 1996-10-15) 1.) Naš Lojze pove, da je kasneje kot fant nekaj časa služil na neki kmetiji na tej lokaciji - Doliču, pa se spomni za travnik nad žago, ki je imel posamezne črne travnate kupe, trava med ali na grobovih, za katere pa ni nikoli kaj več zvedel takrat, kaj se je tam nekoč dogajalo. Med drugim omenja preživelega desetletnega fanta, ki se je med napadi skrival v nekem kanalu. Ko pa se je nekemu hudemu kmetu oglasil za hrano, ga je ta začel mučiti tako, da mu je naložil "brento" z žičnimi naramnicami, ta pa je moral hoditi ali tekati v hrib, na ramenih spredaj pa je nosil obešeno grozdje. Ko se je zvedelo za tako mučenje otroka, so mu ga oblasti vzele. 2.) Druga otroška oseba po Lojzetu je, ki se je zgubil ali bil zapuščen, je bil najden in ga je nekdo posvojil iz Velenja. Ker so ga našli v Kersnikovi ulici, so mu dali ime Kersnik. Danes bi ta človek naj bil celo kapetan slovenske ladje »Slovenija«. Prav z njim bi naj bil v lokalnem časopisu Naš čas nekoč nek intervju.
MI-2 DO-5 Te lokacije za masovne grobnice potrjuje tudi Lojze! Za ostale lokacije ne zna zagotovo povedati ali potrditi kraje. Po prepričanju Lojzeta, bi naj na relaciji Zidani most Slovenj Gradec in v obratno smer bilo ubitih ali likvidiranih okoli 15.000 (petnajst tisoč) ljudi. Vedno pa vsi govorijo samo o ustaših, kar bi naj pomenilo - Hrvati ali pripadniki NDH.
1996-06-04, torek, Halilović-Pilih, Lojze P.S. Ko sem omenil, da si bom po spominu sedaj to zapisal, je Lojze svojo dobro zgovorno voljo prekinil in zapustil našo skupno debato (bili smo trije!), ki je že zašla pozno v večerne ali nočne ure. V začetku pa sem mu ponudil, da je prebral članek iz šolskega Šprica in iz Vjesnika za Laški rudniški Barbarin rov.
1996-11-13, Mislinja, pogovor z domačini pri Grosu Nekateri domačini potrjujejo lokacije masovnih grobnic pod mislinjskim klancem "PANCER GRABEN", pod Hoffovo domačijo, pri Hudi luknji pod Vocovniko domačijo in nekaj manjših raztresenih grobnic. Niso pa vedeli za grobnico pri Jevšnikovi domačiji pod mojo oznako MI-4, dopuščajo pa možnost za grobnico na tem mestu. Dalje ti ljudi omenjajo, da so takrat domačine preganjali, da so morali trupla pobirati in jih odnašati v velike grobnice ali pa jih zakopavali kar v okolici, tam kjer so našli trupla.
DO-1 Moj sogovornik me tudi opozori na »Vivodovo parcelo«, kjer je tudi grobnica ali grobovi. To misli na lokacijo, kjer je Poršova hiša. Po kasnejšem pogovoru z g.Zorko Porš pa mi ta pove, da je to tisti del travnika, ki je med križiščem Gornjega Doliča in do domačije Šterk-Rink. Oblika terena me je spomnila na nekdanje obiske v Srbiji v mestu Kragujevcu, kjer so nas peljali na kraj masovnih testnih pokolov domačinov, ki so jih izvršili Nemci. Lastnik te parcele bi naj bil Pavle Vivod, doma v kanjonu Hude luknje ob sami cesti med gostilno Megalec in mojega prijatelja Tašiča. Ta travnik bi naj pred več leti odkupil od nekoga. Kmet Vivod pa je star preko 60 let. Travnik in gozd deli cesta. Nad cesto je gozd, pod cesto nekoliko nižje pa čisti travnik. Malo dalje je mala reka Paka, nato pa dalje odprti travnik ali njive proti gozdu v smer hriba Pečovnik in Irštanj. Dolžina tega travnika (za prav širina) je najmanj 500 metrov. Leta 1945 pa je s severne strani ali proti kanjonu Hude luknje bila še proga, ki pa je na tem delu imela visoki nasip in cestni propust tik pred G.Doličem.
1990-03-15 pogovor s Krajcer Vladotom iz Gornjega Doliča Krajcar omenja grobove v Gornjem Doliču na več krajih, vse tuje pa obisk pri 85 letni Hudavernikovi gospe, ki ima še precej dober spomin. Krajcarju število pobitih ni znano.
DO-2 P.S. Ta moj kratek zapis tu spodaj je bil zapisan že pred 1990 letom. Vzhodna žlota pri novo zgrajeni hiši MATAVŽ, le nekaj korakov proti vzhodu od nanovo zgrajene hiše (glej zapis 1996-10-03).
DO-3 Okolica gostilne in stare žage pri Hudavernikovih v Gornjem Doliču (to je ob trasi opuščene železnice NI PRAVILNO!!!). P.S. V knjigi »ŠALEŠKI RAZGLEDI« št.12 ki je bila natisnjena v maju 1996 leta na strani št.205 pa do 274 avtor Antov Sovre večkrat omenja področje HL in tovorno postajo v Gornjem Doliču. Kamniti most za železnico pred Mislinjo so zrušili partizani 1944-06-18 leta. Med drugim avtor na stani št.215 omenja želežniško postajo Gornji Dolič: »V Gornjem Doliču so bili trije postajni tiri..«..
DO-5 Točno ime je »Hoffova žaga«, ta pa je bila na isti parceli kod znana domačija Hoff, kjer je nekoč bila tudi gostilna(?). P.S. Glej zapis 1996-10-03
DO-4 Območje nove Hudavernikove žage proti Mislinji, ni še zagotovo znano ali so tam pokopana trupla, glede na okolje pa je velika verjetnost da so tod vsaj posamezni grobovi. Pomikanje kolone in sončno pobočje na rahlo nagnjenem terenu to narekuje. P.S. Na tej primerni (!) lokaciji se (letos 1996 l.) gradijo dve hiši. Hiša tik pod mostom ob potoku, takrat delno porušen kamniti želežniški most 1944-06-18 leta., se gradi po mojem projektu. Ko sem bil v začetku na tem »mojem« gradbišču, mi je mladi investitor Bojan B. spregovoril, da so ga delavci pri izdelavi temeljne plošče malo spraševali, ali je že našel kaj človeških kosti pri svojih izkopih? Gradbeni pojem »temeljna plošča« pomeni, da ni drugega izkopa kot površinski odriv humozne zemlje, nato se izdela tamponski nasip in se nato na njega zabetonira temeljna plošča objekta. Sicer je do take odločitve prišlo zato, ker so na tem mestu cca 6 m gradbeno nestabilna tla, stare naplavine nekdanjih rečnih strug. Geomehanik je naredil vrtine in dal priporočilo za temeljenje ali na pilotih ali na tem.plošči. Druga hiša nižje in bliže cesti se gradi sicer na pasovnih temeljih, vendar v navoženem tamponskem nasipu! Torej zopet brez izkopov! Pred časom sem dal vedeti nekaterim občinskim organom, NAJ NE IZDAJAJO GRADBENA DOVOLJENJA ZA GRADNJO HIŠ NA GROBOVIH! Vse to poudarjam zato, ker se med ljudmi o tem vprašanju za dogodke 1945 leta kar precej priložnostno razpravlja. Osebno sem prepričeval mladega investitorja B.B., da na tej njegovi lokaciji ni za pričakovati grobnice. Po moje so tu prav zagotovo tudi vsaj posamezna grobišča, tu v bližini pa sta dva »pancer grabna«, spodaj pa je področje Gornji Dolič, pod velikim železniškem mostom(!) in tik pred prvim Mislinjskim tunelom! To je konfiguracijsko pravi travnati bazen južno pod gozdom z vodo in zaprt s treh strani.
DO-5 Slika v smeri prihoda kolone iz Vitanja. Kanal proti KOZJAKU, to je ob cesti kjer so doma Vivodovi (Porš Srečko - Zorka, Gor.Dolič 53/c, tel. 0602-55-745), v dolini ob lokalni cesti za Paški Kozjak (PK-0). To je prva gozdna pot v desno iz smeri Gornji Dolič proti Vitanju. Na tem področju pod hišami in proti reki Paki so raztreseni posamezni grobovi. P.S. Na tej sliki se ne vidi hiša na levem robu, v kateri še živi zločinec Šterk Franci G.Dolič 53 (glej Arsovksa Stanislava).
1996-10-15, torek, ogled terena (Na istem posnetku desno zgoraj ob cesti je grobnica 60 ustašev?) Ta moj prvotni zapis je lokacijo prestavil malo višje nad cesto, kar pa ne more biti pravilno, saj je tam takoj pod rušo trd skalnati teren. Po ogledu terena pa ugotavljam, da je grobnica sigurno v mehkem terenu debelejše plasti z desne strani potoka ali reke Pake, tik pod domačijo Hoff, kjer bi naj bila doma krvoločna Rozika. Lokacijo je potrebno še preveriti!
1996-08-07, sreda »Studio R«, ga.Duška iz Doliča. DO-5 Ko sem ji pokazal slike - barvne kopije, pripravljene da jih pošljem v Zagreb, je vzdihnila in pokazala njihovo hišo na sliki. To je lokacija pod DO-4. Ko pa sem ji pokazal navadno barvno sliko DO-5 (hišo PORŠ), ki jo je takoj prepoznala, je sama zatrdila, da je tam polno grobov. Pri Duški sem bil zaradi popravkov teksta za lokalni turistični vodič, kjer je zajeta tudi HL. Imel sem zopet krepke pripombe. P.S. Kasneje sem zvedel od Duške, da je glavni urednik »vodiča« g.Vlado Vrbič (ravnatelj Kulturnega Centra Velenje) akceptiral vse moje pripombe in jih brez vednosti avtorice dal v tiskanje. P.S. Duška Arsovska je studijski oblikovalec raznih reklam in knjig za tiskanje (svobodni delavec). Osebno je zainteresirana, ona je Doličanka in poznam njeno mamo, da bi skupaj poskusila pripraviti materiala za brošuro ali knjigo o Hudi Luknji ali o teh strahotah. Dal sem ji vedeti, pa ne zaradi nje, ker so me nekateri že odrinili pri izdelavi določene dokumentacije okoli HL, moj material drugim ne bo dostopen, sam bom poskrbel za tiskanje primerne brošure. Ker so tod bili pobiti Hrvati, ta material pa je zbiral Hrvat - Šafarić Dragutin, bodo ta material prvo uporabili za sebe sami Hrvati. Slovenci in njihovi zgodovinarji so o tem vseskozi molčali, naj potem berejo prevedeno knjigo o dogodkih v njihovem kraju, o stradanju Hrvatov pri Gornjem Doliču in širši okolici. Pri posvetu s Slivar Mihaelom-Velenje, je enakega mišljenja o odnosu do tega vprašanja, komu naj prvo zaupamo ta moj material.
1996-08-23, petek, obisk pri Duški na delovnem mestu DO-4 Najprej naj povem, da je Duška skoraj prva soseda hiše v gradnji pri B.B., ob Hudavernikovi žagi, vendar malo bliže G.Doliču tik ob krajevni cesti Velenje-Sl.Gradec. Na sliki kjer je »PANCER GRABEN« je ta starejša hiša lepo vidna na levi strani zgoraj pod gozdom.
DO-5 V mali knjigi »Vodnik po Mislinjski dolini« je za prvim zložljivem ovitku lep zemljevid, kjer se vidi domačija »Hoff«, na moji sliki (hiša PORŠ Zorke) pa je najbrž to starejša hiša desno in malo skrita za ostalimi hišami. To je ona velika hiša na hribčku. Glej zapis 1996-10-03 leta. P.S.
Duška mi bo poskusila urediti obisk pri Mislinjskem županu, ker ona trenutno z njim sodeluje na projektu mestnega grba. Med drugim sem Duški povedal, ona želi tudi sodelovati, da pričakujem obisk iz Zagreba. Pogovarjala sva se, da bi začela skupno pripravljati material za samo Hudo luknjo, ločeno pa vojaške dogodke iz 1945 leta na tem področju. Tretji material pa bi lahko bil Slovenj Graški dogodki iz 1945 leta in poslej. Strošek za takšno običajno knjižico bi bil preko 3.000 DEM, za kar pa bi nam bilo potrebno najti pokravitelja za stroške. V daljšem pogovoru sva ugotovila, da nimava nacionalnih predsodkov, verskih ali političnih, da s čisto dušo lahko sodelujeva pri teh projektih, da sva drug drugemu lahko v veliko pomoč. P.S. Kasneje sem zvedel, da je župan komunistični kandidat!
1996-08-29, četrtek, obisk pri Duški na delovnem mestu Duška mi je dala polni naslov svoje mame, da jo naj obiščem! Arsovska Stanislava, Gornji Dolič 57, tel.0602-55-009 Po telefonu dne 1996-09-10, torek, sem se z gospo Stanko dogovoril, da se ponovno slišiva drugi teden pozno po noči, da se zmeniva za moj obisk. Duška živi pri svoji mami, torej ga. Arsovska Stanislava je bila tista deklica (roj.1934), takrat bila stara komaj 11 let (1945), ki je iz svojega doma marsikaj videla in tudi doživljala. V svojem kraju je znana kot slikarka, zato so njena zapažanja detajlna.
**************************************************************** 1996-10-03, četrtek SLAŠČIČARNA »KSC« Velenje ****************************************************************
Ob 18 uri sem se sestal v Velenju z gospo Stanislavo Arsovski v velenjski mestni slaščičarni »KSC«. Tam sva posedela in izmenjala informacije vse do 21 ure, ko so zaprli povsem prazno slaščičarno. Najprej sva izmenjala nekaj osebnih in vsakdanje stvari iz življenja, potem pa sva nadrobno marsikaj rekla. Od gospe sem slišal strahotne.
DO-5 Šterk Franci in Hoff Rozika (že pokojna), oba domača partizana. Šterk Franc, Gornji Dolič 53, tel.0602-55-747, še živi!!!
Lokacija Šterk Franceta je: 515-30 / 142-10 ob cesti 1.0 m.
F.Šterk se je na to domačijo priženil (morda k Hoffovim?). Domačija Hoffovih je: 515-50 / 142-00 na malem hribu. Franci je bil oženjen s sestro Vero od Rozike. Pokol nad ustaši sta izvršila morda(?) pred 12.majem 1945 leta!
Stanislava Arsovska je rojena 1934 leta v Gornjem Doliču. Mati Arsovska je imela en mesec staro kčerko, mož partizan.
P.S. Kasnejši pripis oktobra 1996-10-10 po telefonskem pogovoru. PORŠ Zorka je tretja soseda Šterk F., in ima hišno št.53/c, torej oddaljena le 100m! Januarja 1988 leta sem za Šterkovo hčerko in njenega moža oz. zeta Matevž Antona izdelal projekt pod št.11/88, kar pomeni, da sem imel takrat večkrat srečanje in pogovor prav s to osebo Šterk Francetom. Lokacija njegove hiše je ob samem robu ceste, ko se odcepi lokalna cesta za Pakši Kozjak. Za njegovo hčerko in zeta Matavža sem izdelal načrt po naročilo, ko pa so začeli kopati za pasovne temelje v dolomitnem terenu, so spremenili svoje želje tako, da mi niti niso povedali te svoje spremembe. Dobili so nekje tipski načrt, ki pa je imel neugodne razporeditve stanovanje površine za to lokacijo. Jaz sem imel za njih celo podpisan strokovni nadzor nad to gradnjo, pa sem ga potem nesporazumu odpoklical! Da sem jaz že takrat 1988 l. zbiral informacije o dogodkih 1945 leta, jim je najbrž kdo povedal ali pa je možakar kar sam iz pogovora odkril moje interese, to ne vem. Gotovo pa je ta Šterk Franc zvedel iz priloge v projektu, da sem jaz HRVAT! Moram še nekaj pomembnega opisati, da sem decembra 1994 leta želel z mojo Katarino prestopiti v strelski klub v Gornjem Doliču, pa sem še le po dobrih treh mesecev od kluba dobil odklonilni odgovor, čeprav sem dolga leta pri njih na njihovem terenu večkrat treniral z orožjem za velenjski SD Mrož.
P.S. Prijatelj Tašič mi je leta 1996-10-12 povedal, da je Rozika bila Hoffova hčerka. Hoffova hiša pa je ob stari cesti za Paški Kozjak. Je potem v neposredni bližini te domačije tista grobnica v gozdu ubitih 60 ustašev, ki sta jih onadva pobila v gozdu? Po tel. informaciji Porš Zorke (1996-10-14) so na tej Hoffovi domačiji imeli tri hčeri: Rozika, Vera (poročena Šterkom) in tretja Ivanka, ki pa še živi. Na to Hoffovo domačijo se je nekoč priženil Rink Franci in nek Edi (Edvard?).
P.S. Rink Franc, Gornji Dolič 53(?), tel.; 0602-55-658 Naslov je enak kot ima F. Šterk (to je ista domačija!) Matavž Anton, Gornji Dolič 55, tel.: 0602-55-661
Ta novozgrajena hiša na samem je nekaj deset metrov pred staro hišo Šterk F. levo nad cesto pod strmim smrekovim gozdom. Zakaj moram to lokacijo posebej opisati. Pri začetku zemeljskih del na tej parceli sem bil večkrat prisoten in sem takrat slišal opombo prav od Matavž Antona, da so v tistem vzhodnem strmem žlebu ob njegovi parceli, pokopani ustaši. To mi je bilo povedano 1988 leta na licu mesta! Po tem »žlebu« sem se tudi sprehodil!
IZPOVED ga.STANKE ARSOVSKI 1996 leta 3.oktobra v »KSC-ju« Kot otrok je Stana živela na drugi lokaciji (1945 leta) kot sedaj, nad drugo kapelico od križišča iz G.Doliča proti Srednjemu Doliču, levo pod gozdom, takrat domačija sama, danes pa je tu še ena novogradnja. Pod njihovo hišo je masovna grobnica, kjer so trupla ustašev, po njenem znanju 60 vojakov. Videla jih je vse zvezane z žico na leve roke in medsebojno vse povezane z verigo. Šterk in Rozika sta jih vodila proti gozdu, mimo njihove hiše, ona in mlajši bratec pa sta jih gledala skozi steklo na vhodnih vratih. Zvezani vojaki ustaši pa so gledali njih za vratih. Malo kasneje so slišali streljanje iz brzostrelke. Kmalu sta se vrnila in vstopila v njihovo hišo, k Staninem, da si umijeta krvave roke. Mama jih je zaprosila, naj tega ne počneta v kuhinjskem koritu, nakar sta jezna odšla ven in si tam umila roke. Nato je partizanka Rozi prijela Stanko in brata ter ju odvlekla pogledati pobite ustaše. Med njimi je bil še eden živ, Stanka pa je kričala in prosila Roziko, naj mu pomaga. Ko sta se otroka vrnila v hišo, skozi druga vrata brez stekla, sta kričala in prosila mamo Pepco, naj ne pusti v njihovo hišo soseda Franceta in Roziko. Bilo je morda isti dan zvečer, ko je Stana s svojim bratom šla po mleko, kot vsak dan k sosedu nad njimi in prav skozi ta gozd. Tam pri sosedu sta videla sklonjenega vojaka, verjetno je to bil oni ki je preživel pokol. Ko sta ta dva bila še tam, sta prišla tudi Franc in Rozi, tisti trenutek pa je bilo v zraku letalo. Franci je rekel temu ujetniku, naj pogleda gor na nebu »srebrno ptico«, nato pa mu je skozi vrat spustil strel iz pištole v pričo teh otrok. Ti ustaši so pokopani pod njihovo prejšnjo hišo, na tem mestu so še druge masovne grobnice. Tu imam prvo resnično izjavo, da so pokol zagrešili pravi domačini Gornjega Doliča, zločinec Šterk Franci pa še živi dne 1996 leta 3.oktobra. Ob prvi priliki mi bo Stanka osebno pokazala nekaj masovnih grobnice, ki so na lokaciji prejšnjega njihovega doma. Lokacija pokola in grobnice je nekje na točki: 515-60 / 142-10
gospa ARSOVSKA STANISLAVA Drugi dogodek najbrž nekoliko kasneje pa je naslednji. Nek ustaš je prišel v njihovo hišo, mami je postavil bajonet pod vrat, od nje je zahteval, naj pove kje ji je mož. Deklica Stana stara komaj 11 let je skočila na ustaša, ta pa jo je odvrgel vstran in je ta hotela zbežati, na kar je ustaš skočil za njo in jo je od zadaj s svojim bajonetom zabodel levo v vrat. Nato jih je ustaš pustil pri miru, ko je videl kaj je naredil deklici. Ta »ožiljak« na svojem vratu pod zlato verižico mi je gospa Stana pokazala. Rana na Staninem vratu je postala zelo nevarna, zaradi neverjetno hudega gnojenja, pravi pa, da je kar pet mesecev imela gnojni vrat, gnoj iz te rane pa je strašno smrdel, zdi se ji, da ta "smrad" še danes voha okoli sebe. Sestrico dojenčka so skrivali kar v domači krušni peči! Stanka pa ne ve za "PANCER GRABEN", pravi pa, da je to absolutno možno, saj na teh imenovanih lokacijah nihče nič ne dela na travnikih. Pred nekaj leti, ko je bila še živa Stanina mama, so v G.Doliču imeli nek krajevni praznik in so krajani bili zbrani na zabavi v zadružnem domu, na doliškem križišču. Med zabavo je Stanka postavila vprašanje Francetu o vojnih časih, ta pa ji je odvrnil, da je bila takrat premlada, da bi se kaj spomnila. Ko pa ga je poučila, da se prekleto dobro spomni dogodka v gozdu, je Šterk Franci kmalu zapustil zabavo in odšel.
1994-04-24, droben zapis po pogovoru DO-0 MI-0 Vera Bandalo - od Buse (Pejovnik Jelka) pravi, da je med vojno 1945 leta bila na cesti med Doličem in Mislinjo dvakrat prekopana cesta z jarki proti tankom. V te jarke bi naj nametali mrtva trupla »mimoidočih« maja 1945 leta. Točna lokacija bi naj bila ob sedanjem manjšem peskokopu - Marhatov hrib, pot proti osamljeni kmetiji Milana Batič. Zgradil je hišo po mojem projektu. Moram opomniti, da so informacije, ki jih dobim od oseb Bandalo Vere, Pejovnik Jelke in Koželj Franceta dokaj sorodne, saj so ti trije veliko skupaj že dolga leta! P.S. Glej kasnejši zapis v poglavju »MI-2« ali »PANCER GRABEN«.
PA-0 Nadalje pravi, da se spomni dveh žensk, mati in hčerke blondinke, ki so ležale v reki Paki, ko so se prevrnile z vozom in stradale pod njim. P.S. Glej pripoved Kvartič 1996-10-25.
1996-10-26, sobota, Z.Grušovnik, G.Dolič 41, tel.0602-55-741
Z avtomobilom sem zašel še na mali hribček, bolj slučajno in nato kar poslovno, da bi nato naredil panoramski posnetek doline pod Hoffovo domačijo in ono »drugo« kapelico. Pod gozdom pod Grušovnikom je novogradnja policaja Zlatka Godca, ki mu je ta prodal parcelo za gradnjo, jaz pa moj projekt za gradnjo hiše (feb.1994). Na tak "poslovni" način pridem v vsak dom v tej doliški regiji! Domačina zapletem v pogovor, njihov kraj pa odlično poznam, tako mi ni težko odpreti dušo domačinu. Tudi mlajši Zvonko Grušovnik ve povedati, da je pokojna Rozika bila od hudiča v času partizanščine. P.S. Toda po informaciji Tašičeve mame pa vendar Rozika naj nebi bila v času vojne tako krvoločna, kot sem jo jaz povprašal za to partizanko!? Od tukaj sta napravljena moja dva posnetka, eden spodaj na travniku z 29 mm objektivom, drugi posnetek pa sem naredil iz domačije Grušovnik z 135mm objektivom. Na obeh posnetkih je panoramsko enako zajeto, le da ima prvi nizko pozicijo, drugi pa višjo z višjega hriba cca 70 metrov. Oba posnetka predstavljata smer iz Vitanja (oz.Srednji Dolič) proti Gornjemu Doliču. Tem dvema posnetkoma pa je napravljen kontra posnetek. Proti koncu posnetka levo je HL, desno pa smer proti Mislinji ali Pancer grabnu. V sredini zgoraj je videti cerkvico Šentilj, desno pa gozd, kjer je nevidna ruševina Valdek. Na isti sliki pod cerkvijo Šentilj je grobnica pod Vocovnikom in ona preko ceste pri Vocovniku. Levo na sliki (na obeh posnetkih) močno izstopa velika hiša Hoff, nekje v sredini pa ob samem robu ceste hiše Rink-Šterk, desno ob cesti pa se dviga hrib s smrekovim gozdom. Na tej sliki je ona "druga" kapelica ob cest, nad katero je bila doma Arsovski Stanka. Še bolj desno na isti sliki pa je viden gozd, kjer so bili likvidirani oni ustaši (60).
1994-06-26 Na obisku sem imel Slavonca Slivar Mihajlo roj.1926 leta, ki živi v Velenju. Njegove informacije o dogodkih v področju HL mi ne bodo v pomoč, on nima posebnih informacij, niti ustnih ne, čeprav je njegova pisana beseda obsežna.
HD-1 HD-2 Za te dve ločeni lokaciji govori tudi Halilović Esad. Slivar mi pove, da mu je neki agent povedal, da ko je obiskal in pogledal na kamion, ki je bil na oni strani HL, je videl strahotni prizor. Razparana ženska, ob njej pa otrok iz telesa, ter druga trupla, vse pobito. Vsa trupla bi naj bila pokopana na levem travniku za HL.
HL-0 Bežeče ljudi so pustili priti v sam kanjon, nato pa so jih s skal oz.hriba pobijali (naj bi to bile skale pri sami HL). Bili so tako blizu, da bi jih lahko s kameni pobili. Vse to so počeli naši osvoboditelji - partizani. Po Slivarju so Hrvate masovno ubijali, Srbe pa bi izločali ob vsaki priliki, kajti Četniki se bodo poboljšali, ustaši pa ne. Vršila se je kruta selekcija, za prihodnje boljše Četniške čase.
1996-08-25, lastni zapis po spominu iz 1991 leta HL-0 dr.arheolog MITJA BRODAR P.S. Dne 25.avgusta 1996 leta sem razmišljal o nekdanji pripovedi znanega slovenskega dr.arheologije Mitje Brodarja iz Ljubljane. Ta nam je razlagal in vprašal (jamarje!), ali smo že odkrili neko že pozabljeno jamo, ki bi naj imela vhod profila cca 2/2 m. Ta jama bi naj bila, po mojem spominu po Brodarjevem pripovedovanju, nekje naprej po planinski poti mimo jame Špehovke in dalje mimo Pilance. To jamo so slučajno našli takrat, ko jim je eden od gostov težko hodil v slabem vremenu, pa so se napotili nekako od jame Špehovke po pobočju proti severovzhodno ali proti Valdeku. Jama bi morala biti zanimiva zato, ker je bila ob stezi po gozdu pod skalami, po kateri so se verjetno prebijali tudi preživeli ob napadu, kajti ta pot je imela merkacijo steze. Zakaj se pa ta jame danes ne najde, je pomislek, da je možno, da so tam kakšna trupla, stradala takrat v napadu ali pa so tam morda likvidirani po zajetju preživelih (poglej govorice o 10.000 zajetih po spopadu, *ŠPRIC* dec.1992 l.) Nekatere govorice veljajo, "da so poboji bili v Hudi luknji", kar pa je možna le lokacija širšega terena in ne sama jama z istim imenom HL (kanjon!). Iz arheološke knjige dr.arh.M.Brodarja pogledati to obdobje arheološkega izkopavanja jame Špehovke nekje okoli 1950 ali 1957 l. To drobno študijsko knjigo modrih platnic imam celo s posvetilom od dr.arh.Mitje Brodarja. P.S. Glej zapis 1996-12-19 izjave od neznanca XY
1995-01-17 / pogovor SLIVAR M. in nato Bandalo Jelka Na cesti sem srečal Slivar Mihaela (Hrvat), ki mi je omenil partizansko ime Darinka iz Velenja, jaz sem ga pa dopolnil s pravim priimkom Štrbenk. To je ženska s slike na mostu pred Hudo Luknjo (to sliko imam v arhivu). Nekje leta 1982-83 jo je pred svojim blokom na prehodu Tomšičevi cesti zbil avtomobil, nato je kasneje umrla od posledic. Slivarju je nekaj tednov pred nesrečo obljubila, da ko pride k njej, mu bo dala neke svoje materiale, ki jih hrani. Jaz sem bil že dvakrat pri njenem sinu v Bočni, ki so mi dali precej materiala v zvezi zgodovine za HL. Kopija slike Štrbenkove je poslana iz Belice v Zagreb 1996-08-15.
HD-1 Bandalova omenja žensko takoj levo po izstopu kanjona iz HL, ki bi se naj pisala BRODNIK, jaz pa vem, da je prav iz te stare domačije ena moja stranka z imenom Rapuc Ivan, ki sedaj živi nad Mislinjo oz. v Šentilju. Omenjena ženska je že umrla, informacija se ne da dobiti. Na tem področju je stopila na mino Grobelnik Marica, ki je brez noge in je še živa (maj 1995 leta). Ta ženska bi vedela veliko povedati, kaj vse se je dogajalo v dolini. (?) Grobelnik Stanko, Završe vrh pri Mislinji 78, 0602-55-954
1995-02-28 / izjava Štrbenkove žene (snaha) iz Bočne Nisem dobil željen odgovor, ali imajo materiale svoje mame iz NOB. O tem materialu sin in žena ničesar za sedaj ne vesta.
XX Gospa (snaha od Darinke) pa omenja, da se je v njihov kraj vrnil človek na delo in nato delal v gozdnem podjetju, ZLATKO X. rojen 1932 l. blizu Banje Luke v GRAČANICI, ki je 1945 leta preživel pokol pri HL. Imel je staro leseno hišico v rojstnem kraju, ki jo ni do kraja porušil potres leta 1963 - to je znan Banja luški potres. Imel je štiri otroke, hčerka je bila zaposlena pri LEK Ljubljana. Eden od sinov je bil nekoliko slabega stanja - zdravja. Zlatko je imel na vratu neko kito - žilo, s katero je imel težave in kasneje zaradi tega umrl, pokopali pa so ga v njegovem rojstnem kraju. Mlada Štrbenkova pa omenja, to bi naj vedela tudi Pejovnikova Jelka, da je nekdo vrgel bombe v neko malo hišico, kjer so proslavljali, misleč, da je prišla svoboda. To bi naj bilo na področju lokacije HL. Nisem vprašal, kdo je bil v hiši in kdo je stradal. Gre za pripadnike skupin Partizani - ustaši (?). Posebej je zanimivo, da so gozdni delavci stanovali v posebej zgrajenem samskem domu (okolica Mozirje). Ob mesečnih plačah pa so prihajali razni GOSTJE, ki so jim grozili, če ti niso hoteli igrati karte, kjer so običajno zgubili zasluženi denar. Gospa je prepričana, da so ti ljudje bili YUGO-AGENTI, ki so na tak način ropali delavce.
P.S. Kratek spodnji zapis iz NAŠ ČAS poslan v Zagreb avgusta 1996 1990-03-15 dva časopisna izrezka imam, NAŠ ČAS Velenje 1990-03-15 članek:- Pogovor o drugačni preteklosti (mkp) - Teharske žive rane in Titovo Velenje (Tone Ravnikar) - Teharske žive rane (Miro Trampus)
1990-07-12, Velenje, »NAŠ ČAS« (časopisni izrezek) Amaterski novinar v pokoju L.Ojstršek iz Pesjega-Velenje "Gorice nad Šoštanjem skrivajo grobove po vojni pobitih" Med tekstom v drugem stolpcu se bere naslednji stavek: "Res je, da bomo pri odkrivanju prihajali do najrazličnejših grozot, ki so bile storjene ljudem že po končani vojni in verjetno ni občine v Sloveniji, kjer ne bi imeli grobov, ki nosijo v sebi strašne grozote. V naši občini so to Šoštanj, Velenje, Gaberke, od Pake do Mislinje, Šentilj..."
P.S. Lokacija Šoštanj, Velenje in Gaberke so grobovi pobitih domačinov oziroma Slovencev po vojni! Za mene je tu pomembno, da je avtorju Lojzetu Ojstršek mnogo tega znano, saj že dolga leta zbira razne podatke. Med drugim je pri obdelavi in izdaji knjige ob 100-ti obletnici (Velenje-Dravograd 1899 l.) železniške proge "Celje-Dravograd" uporabil tudi nekaj mojih slik iz moje arhive HL, ki sem mu dal z preslikat. (P.S. Promet na tej progi je bil opuščen (1968-07-01) leta.) Ob objavljenem članku so tudi dve slike s terena dveh grobnic! Leva velja za Gorico, druga pa za Teharje!
1995-07-20, Velenje, "NAŠ ČAS" (časopisni izrezek) Novinarka Milena Krstič-Planinc (Slovenka poročena s Srbom) "Molk trpinov na Goricah je bil glasen..." Pomemben je naslednji stavek v objavi: "Na podlagi gradiva in pričevanj, ki so jih zbrali, so prišli do podatkov, da je bilo na Goricah nad Šoštanjem po drugi svetovni vojni pobitih 27 ljudi, ki naj bi jih likvidirala OZNA. Med njimi so bili domačini, Šoštanjčani, pa tudi Hrvati in, kot pravijo danes, tudi Nemci." Ob objavljenem članku je slika s postavljenim križem žrtvam ob komemoraciji z blagoslovom križa!
1996-08-23 iz knjige "Vodnik po Mislinjski dolini" - 1993 l. Na strani 15 tega turističnega vodiča je takšen stavek: "Med drugo svetovno vojno se je tu prebil na Pohorje del XIV.divizije. Maja 1945 pa je ob umiku fašističnih vojsk tod padlo 3.700 vojakov." (Izrečeno dvoumno, čigavi so to vojaki?) Med drugim ta številka mora biti večja oziroma je 4.700. V knjigi dr.Ževarta na 610 strani pa se govori o "17.udarni diviziji"? Pozornost posvetiti pripombi pod št.88 na strani 623 te knjige.
Po specialni karti so naslednje koordinate te lokacije: zgornji / stranski podatki na tej karti 505-00 / 138-80 (širše območje Gorica nad Šoštanjem) P.S. Dana 23.kolovoza 1996 g. na lokaciji Golovec (sajmište) u Celju kod zemljanih radova naletljeli su na masovnu grobnicu, nastalu posle rata, što je bilo poprilično objavljeno. Novi način pristupa slovenskih vlasti daje i meni ili nama više nade za javni pristup našim lokacijama.
1996-12-10 Slovenska TV oddaja Torek zvečer 10.dec.1996 je ljubljanska TV1 po 20.25 uri predvajala reportažo o masovnih grobnicah, vendar je jaz nisem videl. Reportaža je imela naslov ¨Dosje¨ in je trajala 50 min. Drugih podatkov o vsebini oddaje ne vem, naj bi bil uporabljen izraz Pancer graben(?).
Iz gimnazijskega časopisa "Špric" Velenje 01.dec.1992 leta K O J E P A K A T E K L A K R V A V A HUDA LUKNJA OB KONCU 2. SVETOVNE VOJNE
Franc Strle v knjigi "Veliki finale na Koroškem" opisuje dramatične dogodke v Hudi luknji maja 1945 leta. "Huda luknja je s svojo bližnjo okolico doživela najhujše dni med umikom ustaških sil in ostalih nemških čet. Ko so se ustaši umikali skozi Hudo luknjo proti Doliču maja 1945, so jih ustavili partizani. Potem so partizani poslali v ustaški štab svoje odposlance, ki so zahtevali odložitev orožja in predajo. ustaški poveljniki so omahovali, nameravali so se tudi vdati, vendar so se bali, da bi jih partizani potem pobili. Zato pogajanja niso obrodila sadu in so se ustaši odločili upreti izročitvi orožja. Kot zatrjujejo priče, se je spopad vnel, še preden se je partizanska delegacija vrnila s pogajanj, ker je 15. Majčevička brigada predčasno napadla. Bitka je pojenjala šele po dveh dneh. Kako ogorčeni so bili boji, lahko sklepamo po izgubah, saj je samo na ustaški strani padlo 3.000 mož, 10.960 pa jih je bilo zajetih. Pravijo pa, da je to le približna ocena in da naj bi bila to le tretjina vseh padlih. Kakor je bilo mogoče sklepati po besedah očividcev, je v desetih velikih skupnih grobiščih pokopanih najmanj 4.700 ustašev. "Zaradi tisočev mrličev med Hudo Luknjo in Mislinjo je bil smrad tisto poletje tako grozoten, da so daleč na okoli odmrle vse čebele za štiri leta..." (o.c.,str.301)
V knjigi ni omenjenih množičnih pobojev ustašev, kot so bili v Kočevskem rogu, saj je bila knjiga izdana 1977 leta.
Profesor Damnjan Kljajič o teh dogodkih: "Preko naših krajev se je proti koncu vojne pomikalo kar veliko število nemških vojakov, torej glavnina armadne skupine E skupaj s kvizlinškimi enotami." "Večina se jih je pomikala preko Hude Luknje na Koroško ali preko Slemena proti Črni in od tod v Avstrijo. V Hudi Luknji se je med tem zgodilo marsikaj. Kaj se je točno dogajalo, nam ni znano prav tako kot tudi ne število umrlih. V teh zaključnih operacijah oziroma "čiščenju", kot so temu rekli, so sodelovale v glavnem enote, ki so prišle sem z juga. Slovenskih partizanov je bilo tukaj bolj malo, ker je bila večina na ozemlju današnje Avstrije, torej na Koroškem. Večina enot je bila črnogorskih ali dalmatinskih."
(Beseda "Huda Luknja" je mišljen kanjon in ne kraška jama! Šafarić.D.) "V Hudi Luknji so tokrat pobili veliko ustašev in njihovih družin. Večinoma so te ljudi pokopavali kar na travnikih, livadah ob Hudi Luknji ali pa pred njo samo. Točnega števila mrtvih ni, ker teh mrtvih ni nihče nikoli popisal. Ustaši so bili postreljeni na različnih mestih, kar je še ena prepreka za ugotovitev natančnega števila. 9.5.1945 so se umikali preko tega območja na Paški Kozjak, ker so požgali devet domačij. Zgorele so vse hiše z gospodarskimi poslopji, poleg tega pa sta še bili eno ali dve smrtni žrtvi. Lani smo dobili dnevnik nekega ustaškega vojaka. Verjetno je ta dnevnik izgubil ali pa ga je pozabil na mestu, kjer je počival. V njem so napisane pesmi oziroma so skicirana pisma, ki jih je potem ta ustaš poslal. Ustaši so bili takrat v nekakšnem kotlu, in partizani so jih lahko napadli z vseh strani. Zato je bilo na partizanski strani zelo malo žrtev. To spada med že zaključne operacije konec aprila in v začetku maja. Takrat je ob domačiji Ramšak na Paškem Kozjaku padlo 10 partizanov. Kot že rečeno, je v operacijah padlo le 10 partizanov, ker so se ustaši ob umiku borili na vso moč in jim je uspelo pri neki domačiji prebiti obroč in s tem potisniti partizane proti Kozjaku. Ko so partizani dobili okrepitev so ustaše spet pregnali k Hudi Luknji, kjer jih je večina tudi ostala. Veliko ustašev se je prebilo do Avstrije, tam pa so jih na Pliberškem jezeru pokončali. ustaši so bežali s pokradenim vojnim plenom.«
Nika, Duška in Ana P.S. To so gimnazijski dijaki iz Velenjske gimnazije · * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
1995-05-16, torek, Velenje, zapis po pogovoru po telefonu Področje podatkov prof. Kljajiča so le tisti, ki jih je zbral s pomočjo srednješolskega tabora na Kozjaku. Drugih argumentov on za sedaj nima. Raziskovalni tabor bi naj bil nekako 1991 leta. Beležko pesmi nekega ustaša pa poseduje nek domačin s Kozjaka, pravijo pa, da material iz te beležke nima posebnih informacij. P.S. Posebej poglej izjavo udeleženca XY po telefonu dne 1996-12-19 leta.
1995-05-16, torek, Velenje, drobni zapis Posedujem mali listek, kjer sem zapisal naslednje: Sušec Herman, roj. 1928 - 32, "POKOPAVAL MRTVE 1945 (!?)" Slovenj Gradec, Tomšičeva ul.3, domači tel.: 0602-42-477 (Govoril z njim 1996-09-18 leta, najavil sem se za obisk)
1997-02-25, torek, prepis iz knjige, sposodil mi jo je Halilović Esad
MILAN ŽEVART IN STANE TERČAK OD VSTAJE DO ZMAGE NARODNOOSVOBODILNA VOJNA V ŠALEŠKI DOLINI IN ŠMARTNEM OB PAKI (ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR 1966, strani od 178 do 181)
3.maja je bila Tomšičeva brigada v Ravnah. Nemci so za noč med 3.in 4.majem predvidevali napad na Šoštanj. Partizani Šoštanja niso napadli, pač pa so 3.maja komandantu šoštanjske posadke poslali zahtevo, da naj se s posadko vda. Komandant je po navodilu nadrejenih zavrnil partizanski ultimat. 3.maja so se med Šoštanjem in Velenjem spopadle enote 611.bataljona deželnih strelcev s partizani, ki so se pomikali prek doline. En Nemec je padel. 5.maja je prišlo do spopada pri Gaberkah. Enot XIV.divizije pa tega dne že ni bilo več v Šaleški dolini, ker so krenile proti Koroški. Na Šaleškem območju pa je ostal del štaba IV.operativne cone. 8.maja je štab cone poslal posadkam v Šoštanju in Velenju ultimat ter zahteval izročitev orožja in objektov. 9.maja so bili člani štaba cone pri Krištanu v Ravnah, kjer so se štabi partizanskih enot pogosto ustavljali. Tu so prejeli vest o kapitulaciji Nemčije in nato sestavili proglas prebivalstvu v zvezi s kapitulacijo okupatorskih vojsk. Že pred kapitulacijo Nemčije je OF pripravila vse potrebno za prevzem oblasti v središčih in ukrenila, kar je bilo možno, da Nemci ob umiku ne bi razstrelili industrijskih in drugih objektov, ki so res ostali nepoškodovani. Ko je Nemčija kapitulirala, v Šaleški dolini ni bilo nobene večje partizanske enote. (Potem so morale biti v okolici Gornjega Doliča, opozarja Šafarić D.) Pač pa so se po cestah valile nepregledne kolone nemških in raznih kvislinških enot, ki so se hotele prebiti na ozemlje Avstrije. Kljub tej množici sovražnega vojaštva, ki je bilo še oboroženo, je ljudstvo že praznovalo zmago. Vse je bilo v zastavah in gorelo je na stotine kresov. V svitu praznovanja zmage, za katero je prebivalstvo Šaleške doline mnogo žrtvovalo, je prišlo v Topolšici do pomembnega dogodka. V Topolšici, kamor je iz Raven prispel štab IV.operativne cone z zaščitnim bataljonom, se je 10.maja 1945 zjutraj vdal general polkovnik von Lorh, ki je 23.marca 1945 postal vrhovni poveljnik za jugovzhod. Lohrove enote so se po 8.maju 1945 pospešeno umikale, da bi se čim prej prebile v Avstrijo in se izognile jugoslovanskemu ujetništvu. 9.maja 1945 so bili sprednji deli Lohrove vojske, ki je štela več kot 700.000 mož, že pri Celju. Vse štiri jugoslovanske armade so hitele, da bi obkolile in zajele Lohrovo armado. 10.maja 1945 je von Lohr s svojim štabom prispel do Braslovč. V Letušu je prišlo do pogajanj med političnim komisarjem XIV.divizije Ivanom Dolničarjem-Januškom in von Lohrem. Von Lohr je bil pripravljen oddati večino orožja, a je zahteval neoviran umik svoje vojske. Komisar XIV.divizije je Lohru pojasnil pogoje brezpogojne vdaje nemške vojske in mu predlagal razgovore s štabom IV.operativne cone v Topolšici. V Topolšici je von Lohr v navzočnosti polit komisarja IV.operativne cone Matevža Haceta in načelnika štaba Pera Brajovića privlil v vdajo. O tem je štab cone takoj sporočil glavnemu šabu naslednje: »Danes je prispel v štab cone komandant jugovzhodne armade, general oberst von Lohr s kompletnim štabom. V svoji armadi ima 700.000 mož ter je izvršil predajo svoje armade. Od teh je 300.000 na Sp.Štajerskem...« P.S. Vsebino navezati na dogodke maj-junij-julij-avgust 1945 Prebold-Trbovlje-Hrastnik, po g.Ž.Kužatku in po napisu Odbora za pozabljene grobove iz Zasavja pod križem na Podmeji, 3.september 1995 leta.
1995-09-11 argumenti iz knjige velenjskega zgodovinarja Knjigo mi je sposodil znanec Slivar Mihael iz Velenje na zadnjih straneh pa sem zabeležil vsa pomembna poglavja GLEJ ISTO PRI ***HL - ZAPISI***
NARODNOOSVOBODILNI BOJ V ŠALEŠKI DOLINI
Dr.MILAN ŽEVART KNJIŽNICA OF 5 LJUBLJANA 1977 Pozornost je vredna obdelava področja Hude Luknje, kjer se spretno obhodijo dogodki maja 1945 l. Na straneh od 600-610 so omenjeni nekateri dogodki v zvezi z dogajanjem v kanjonu Hude Luknje, na strani 609 pa vendar najdemo naslednji stavek: "Dne 12.maja pa so prek Slovenskih Konjic in Vitanja prodrle v Mislinjsko dolino enote 17.udarne divizije in pri Zgornjem Doliču pričele napadati in razbijati ustaške kolone. Boji med Hudo luknjo in Slovenjim Gradcem so trajali do 14.maja. Kljub velikanski množici sovražnega vojaštva, ki je bilo še oboroženo ter je povzročilo še precej žrtev - zlasti ustaške enote - je prebivalstvo Šaleške doline proslavljalo zmago,...«
P.S. V knjigi «PREGLED ZGODOVINE NOB V SLOVENIJI« 1973 leta Avtor Metod Mikuž pa na strani 260-261 navaja aktivnost velenjskega partizanskega zgodovinarja Milana Ževarta, kje in kako uspešno je predaval zgodovino NOB. Na strani 250 je v odstavku naslednji stavek: »...Zmagoslav se je prek Trojan vrnil, toda 8.maja so četniki odšli iz Zidanega mosta čez Laško in z razvito jugoslovansko zastavo čez Celje in Slovenj Gradec v Labot. Dne 12.maja so se vdali Angležem blizu Š.Vida na Glini in ti so jih kmalu spravili v taborišče pri Vidmu."
P.S. Morda je tu pomanjkljivo ali površno ime za kolono Celje-Slovenj Gradec, ki bi naj šla skozi Gornji Dolič in HL? Knjiga nikjer ne omenjena predajo ali pokol istih v ali iz Bleiburga?
V isti knjigi na strani 251 še naslednji zaključni stavek: »Najdlje so trajali boji na Koroškem in so pri Dravogradu prenehali šele 15.maja. Tako se je druga svetovna vojna v Evropi končala šele 15.maja leta 1945, in to na slovenskem ozemlju.«
1990-02-27 bežni zapis: v reviji START magazin z dne 1990-17-02 st.550 Svjedočanstvo o Bleiburgu (1) T R A G I Č N I F I N A L E R A T A (hranim izrezane liste iz revije k-4)
Dne 1995-05-14 sem bil v Bleiburgu s Slivarjem. Poleg ogleda proslave sem kupil le knjigo z naslednjim naslovom: S P O M E N I C A B L E I B U R G 1945 - 1995
Knjigo so natisnili letos v Zagrebu (1995 l.).
Pri pregledu knjige nisem našel niti ene besede Vitanje, Gornji Dolič, Huda Luknja ali Mislinja. Objava ali izjava velenjskega zgodovinarja prof.D.Kljajiča v gimnazijskem časopisu »Špric" 1.dec.1992 leta pa je popolnoma nekaj drugega. Pobitih bi naj bilo cca 3.000 ali pokopanih kar 4.700 trupel. Ravno tako nikjer nisem zasledil premik več dnevnega konvoja iz smeri Vitanje-Dolič-Mislinja. Moram pripomniti (okt.1996 leta), da so kolone, ki so potovale skozi Vitanje prihajale tudi iz smeri Slovenskih Konjic, to pa so najbrž bile kolone iz Rogaške Slatine!!! To mi je pravila domačinka nad Vivodovimi (starejša ženska 85 let), ki ima iz svojega hribčka lep pogled na cesto Vitanje - Dolič, ki je severno spodaj oddaljena cca 500 m. Ko so se tod premikale kolone, so dežurni iz kolon hodili naokoli po domačijah in nabirali hrano za ljudi iz kolone. Ona se je s svojimi umaknila na višje okoliške hribe ali točno na porušeno graščino Irštanj. Druga ali manjša kolona od tiste iz smeri Vitanje-Dolič bi se naj premikala iz smeri Velenje-Dolič. To bi naj bila kolona, ki je najbolj stradala na območju HL. Vivodova gospa ima pogled na znano domačijo »Hoff«, ki so nekoč imeli žago. Moram pripomniti (okt.1996 leta), da so kolone, ki so potovale skozi Vitanje prihajale tudi iz smeri Slovenskih Konjic, to pa so najbrž bile kolone iz Rogaške Slatine!!! P.S. Glej zapis 1996-10-03
Ravno tako ni nikjer najti enega imena o grobiščih v tej okolici, govori pa se o Hudi jami pri Laškem, to pa ni pri HL.
Pogovor z zgodovinarskim prof.Damjanom Kljajičem iz Velenjskega muzeja, ki dela na novejši zgodovini pa pravi, da tako kot slovenj graški muzej tudi oni nimajo zbranih podatkov za leto 1945 pri HL, ker je to druga občina in ne zahajajo na njihovo, slovenj graško področje. Največ kar sem zvedel dobro novico je, da si želijo, da sodelujemo in si izmenjamo vse zbrane podatke iz te okolice za pomlad 1945 leta.
1996-10-21, ponedeljek pri Avberšek - Lopatnik
Pekrovšek(?) Anton, Paški Kozjak 15, tel.:063-855-719 Telefonski nosilec zgornjega naslova je: Višnjar Anton. Pri moji poslovni stranki v Lopatniku pri Avberšek, kjer sem bil povabljen na koline, sem imel daljši pogovor, usmerjen na zbiranje informacij od X.Antona roj.1928 leta na Kozjaku. Ta mož je prvo bil 1943 leta zelo mlad v nemški vojski, nato pa pri partizanih. Dal sem mu vedeti, da sem Hrvat in da zbiram informacije o dogodkih pri Doliču in Hudi luknji 1945 leta.
Možakar je kot mladi partizan sodeloval na področju Vitanja pri kontroli in odvzemu morebitnega lahkega orožja vsem v koloni, ki se je vračala skozi Vitanje proti Konjicam in dalje na Hrvatsko. Anton pravi, da je kolona trajal več kot dva dni in da je bila zgoščena, da je morala občasno celo čakati, da so ti kontrolorji uspeli vse pregledati. Nabrano ali odvzeto orožje ter odvrženo orožje iz okolice so potem odvažali v Konjice. Tam sta bila dva velika kupa raznega orožja, velika najmanj (?) kot hiša. Zbiranje in metanje orožje na ta kup je delalo deset nemških ujetnikov. Anton je bil ravno na straži, ko se je najprej opazil večji dim, nato pa velika eksplozija, od njega oddaljena cca 200 m. Sosedna kmetija je v celoti zgorela. Od nemških ujetnikov pa so ostali le delčki razkosanih teles. Zanimiva je trditev X.Antona, da je po njegovem bila glavna kolona proti Sl.Gradecu (torej pred Bleiburgom) skozi Velenje in ne tista iz Vitanja, sicer pa ni trdno prepričan v to trditev. Anton tudi pravi, da je sestava kolone pri vračanju skozi Vitanje, katero je njegova enota kontrolirala, bila iz samih civilistov, vseh starosti. Nekatere ženske so imele celo komaj rojene dojenčke! Vedno pa uporablja beseda ustaši, ni mu pa še danes jasno, kje in kako so ti ustaši nekoč želeli imeti svojo državo(?). Za državo NDH mu nič ni znano. X.Anton se spomni partizana domačina Cesar Cirila (pokojni), ki je pravil, da je izpod pobočja Pečovnika in preko Megaleca, tako streljal na kolona pri HL, da je moral orožju večkrat hladiti cev, ker mu je ta žarela. Ta med drugim trdi, da je ta napad pri HL takrat izvajala Tomšičeva brigada, za kar še nimam podatka. Anton pa malo ve o napadih in grobnicah pri Mislinji, vendar pa potrdi vprašanje, da je možno da je pokopanih tudi 5.000 ljudi skupaj z vprežno živino. Anton pa ve točno lokacijo grobnice pri Vocovnikovi hiši, tam ob "A" drogu, ki sem ga opisal 1996-10-14 in je točno locirana pod oznako HD-2. Dalje pravi, da so tam še vedno vidne jame o grobovih. Tu Anton govori o grobnicah v množini, za kar pa še nimam drugih informacij. Anton pa ne ve nič povedati o Hoffovi Roziki in njenem partnerju (ime Šterk mu nisem izdal), ki sta izvršila pokol nad 60 ustaši. Vprašal sem ga (on je takrat bil star 16 let), ali kaj ve o partizančku, ki je ubijal skupine zvezanih ujetnikov, pa tako početje on ne pozna. Za »PANCER GRABEN« Anton ne ve, ve pa povedati, da je kolona bila napadena tudi v Mislinji.
1995-09-11 argumenti iz knjige velenjskega zgodovinarja * knjigo mi je sposodil Hrvat, Slivar Mihael iz Velenje * na zadnjih straneh sem zabeležil pomembna poglavja
NARODNOOSVOBODILNI BOJ V ŠALEŠKI DOLINI Dr.MILAN ŽEVART KNJIŽNICA OF 5 LJUBLJANA 1977 (spodnji materiali že odposlani g.F.Borasu - Zagreb)
Pozornost je vredna obdelava področja Hude Luknje, kjer se spretno obhodijo dogodki maja 1945 l. Na straneh od 600-610 so omenjeni nekateri dogodki v zvezi z dogajanjem v kanjonu Hude Luknje, na strani 609 pa vendar najdemo naslednji stavek: "Dne 12.maja pa so prek Slovenskih Konjic in Vitanja prodrle v Mislinjsko dolino enote 17.udarne divizije in pri Gornjem Doliču pričele napadati in razbijati ustaške kolone. Boji med Hudo luknjo in Slovenjim Gradcem so trajali do 14.maja. Kljub velikanski množici sovražnega vojaštva, ki je bilo še oboroženo ter je povzročilo še precej žrtev - zlasti ustaške enote - je prebivalstvo Šaleške doline proslavljalo zmago,..."
1995-05-30 časopis DELO na strani 6 Slovenci in hrvaški antifašizem avtor: Vilko Luncer, Hrgovići 38, Zagreb
Večkrat objavil preseljevanje Slovence in kruto ravnanje ustašev s Slovenci na njihovem, torej hrvaškem ozemlju. Osnovna nit mu je, po moji presoji, pripadnost čvrstemu partizanstvu!
1996-06-27, lokalni časopis NAŠ ČAS »Tradicionalno srečanje aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja" Pod tem naslovom članka sta podpisana avtorja: Janko Ževart (brat dr.Ževarta) in Milan Razdevšek V tem članku je v prvem odstavku objavljeno: "Srečanju se bodo tudi letos pridružili še preživeli pohodniki XIV.divizije za Štajersko, borci 3.in 4. bataljona VDV brigade, koroški kurirji in seveda borci ter udeleženci NOB območja Velenja in Slovenj Gradca." Nekoč postavljeno vprašanje partizanskemu Velenjskemu zgodovinarju dr.Milanu Ževartu, kaj ve o dogodkih pri HL ali Doliču, da nič ne ve, ne drži. Ta dr.Ževart mora imeti dosti podatkov.
Prvi podpisani je: Janko Ževart, Podkraj pri Velenju 15/a, Velenje, tel.:063-855-905. Drugi podpisani je: Milan Razdevšk, Ul.heroja Iršiča 13, Sl.Gradec, tel.:0602-41-110 (pravnik). Po telefonu sem poklical g. Milana Razdevška, ter mu povedal, da imam pred seboj šolsko revijo, kjer je objavljen članek s čudnim naslovom:"KO JE PAKA TEKLA KRVAVA". O tem članku nič ne ve, rad bi pa, da mu ga pokažem, če jutri (29.VI.1996 leta) pridem na srečanje Lajše - Šoštanj.
1996-09-07, sobota, zapisi o pregledu knjig
"POHOD ŠTIRINAJSTE" avtor LADO AMBROŽIČ - NOVLJAN 1978 l. Kronološki podatki se končajo marca, ni pa majskih pohodov XIV. divizije, kar je bilo pa je bilo že februarja na tem mestu. V isti knjigi pa pred zaključkom (282) najdemo naslednji tekst: "Konec vojne se je Štirinajsta borila proti umikajočim se enotam, sodelovala je pri obkoljevanju von Lohrove vojne skupine, razoroževala nemške, belogardistične, četniške, ustaške in druge kolone. še 12.maja 1945 se je bila (oboroženi spopad o.p.) z njimi v okolici Borovelj. Med temi operacijami je Štirinajsta skupaj s Šlandrovo in z Zidanškovo brigado prodrla na Koroško, zasedla vzhodno Koroško južno od Drave, prešla Dravo in zasedla Velikovec. Šercerjeva in Bračičeva brigada pa sta 13.maja 1945 vkorakali v Celovec." P.S. O delovanju XIV. Divizije maja 1945 leta je prekleto malo povedano, komaj za en odstavek. P.S. Glej še pogovor z udeležencem pri Gornejm Doliču XY, govori tudi o Borovljah.
"S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO" 1979 l. avtorja: Jože Petek / Stane Škrabar-Bračko Ta knjiga ravno tako nima kasnejših podatkov za HL-G.Dolič. Dr.Ževart pa govori o »17.udarni diviziji«, ki se je prebila 12.maja 1945 leta v Gornji Dolič in razbila ustaške sile!
1996-11-08, petek, iz knjige Šaleški razgledi št.12 (1996) Glej poglavje "PODPIS NEMŠKE KAPITULACIJE" št.strani: 477, 479 (vse se konča pred 12.majem 1945 l.)
1995-09-25 obisk KOŽELJ FRANCA iz Pesjega-Velenje Gospod Koželj Franc mi je pred leti prvi dal svoje materiale, ki sem jih uporabljal pri zbiranju podatkov za HL. Nekoč zelo aktiven pri HL, njegov oče in arheolog oba že pokojna, to je Franc Koželj - dr.Srečko Brodar, ki sta izvajala prvo arheološko izkopavanje v jami Špehovka nad HL 1935-1937 leta. Ko je bil na obisku pri meni ,sem mu dal prebrati tekst iz šolske revije Špric iz decembra 1992 leta: KO JE PAKA TEKLA KRVAVA. Znanec g.Koželja iz Završ mu je pred kratkim, ko sta se peljala z avtomobilom(!) ponovno pokazal točko pri Gornjem Doliču, to bi naj bil kanal, kjer je z domačini odlagal trupla. Od treh bratov oziroma trojčkov ta Ciril živi v Velenju, nad HL v Završah pa Franci Brodnjak s sestro Milko (trojčka), ki je tudi osebno pobiral trupla in jih z drugimi zakopaval v razne jame. Pravilno je dva brata in sestra, kar pomeni trojčki, vsi trije so še živi.
Polni naslov je: BRODNER Franc 62282 MISLINJA (Straže xx pri Mislinji) Završe Vrh pri Mislinji 7
Gospod Koželj Franc me bo enkrat odpeljal in predstavil Francetu Brodnerju, da bodo informacije bolj odkrite in tudi zaupnejše. Bandalo Jelka (glej HD-1) pa tudi omenja starejšo žensko Brodnik, sedaj doma nekje v Dovžah. P.S.Osebno sem obiskoval Brodner Franceta.
1996-05-12, Velenje / pisarna / NEDELJA Od Hrvata Peter Miloša sem dobil vizitko, na spominskem zborovanju v Bleiburgu, dne 12.maja 1996 leta. Visokopostaven in sivi možakar je že precej v letih, vendar pa njegova stališče marsikdo upošteva in je tudi spoštovan. Med drugim osebno nasprotuje vračanju posmrtnih ostankov Tita v rojstni Kumrovec(?). Na postavljeno vprašanje Petru Milošu ali ve kaj povedati v zvezi dogodkov pri HL ali pri Gornjem Doliču, je odgovoril, da o tem do sedaj ničesar ne ve, da pa želi da mu o tem dogodku dam več informacij. Ko sem se vračal, sem opazil, da so v Holmecu bili vsi Hrvati na carini dokaj skrbno pregledani!? Jaz sem moral celo razkazovati malo naramno torbico, kaj vse imam v njej. Med drugim so tam bile kartice našega radio kluba DX-SLV, ki sem mu jih ponudil, naj si jih nekaj vzame za spomin. Uradnik policijske države ni sprejel mojo malo turistično DX ponudbo.
Peter Milosch, Transportunternehmung A-9020 Klagenfurt Liebenhugelstrase 106/4, Tel. o 463 / 25477
1996-06-06 Dovže, gospa Hribernikova roj.1922 pod Pečovnikom HL (tel.:0602-55-361) Pred leti nisem zapisal nekaj informacij te mame mojega dolgoletnega mi kolege Hribernik Leopolda iz Dovž. Točen kraj je Sp.Dovže - Mislinjska Dobrava, med želežniško progo in cesto. Hribernikova se je na to lokacijo priženila k vdovcu Hriberniku nekako 1943 leta. Po njej so takrat kolone taborile tod vse od Gor.Doliča pa do travnika levo in desno odcepne ceste od glavne ceste (pri štali) mimo njih proti Sl.Gradcu. Torej gre za dolžino kolone, ki je samo na tem področju počivala ali kratko taborila po travnikih v dolžini kar dobrih 5 km!!! P.S. Za dolžino kolon in tabore glej nedokončan blok 9607hl.zag
1996-07-14, Celje, nedelja na obisku pri bratu Stanetu JM-1 Lokacija »Joštov mlin« pri Levcu še ni opisana lokacija. Na njo me je opozoril že Slivar M. Podjetje Nivo Celje, Slivar je tam bil zaposlen, tam se je gradilo skladišča leta cca 1975-1977. Pri gradnji skladišča Lesnine in kasneje ostalih objektov, so pri zemeljskih delih našli ostanke ljudskih kosti. V pogovoru pri bratu v Celju pa so te trditve bile potrjene. Zanimivo je, da za nekatere stvari mnogim to niso nobena skrivnost, razlika je v tem, da vse to samo tiho pomnijo. Pobiti bi naj bili iz umikajoče se kolone iz Zagreba maja 1945 l.
1996-08-16, petek, ŠKOFLEK JOŽE - Velenje (pove M.Slivar) Vrečar Karl (?) že umrl, je tudi masovno ubijal. Jože Škoflek (star 84 let) živi v domu onemoglih v Velenju, je tudi sodeloval (sodeloval je pri POBIJANJU!?) pri pokopu žrtev pri HL. To je manjše postave in poskočni možakar, ki se precej giblje po mestu. Slivar pravi naj ga obiščem, ter naj mu ne povem da mene predvsem zanimajo žrtve, pač pa da gre za informacije o HL v interesu jamarstva.
1996-10-14, Slivar mi je dopolnil neke informacije V koloni iz smeri Velenje - Huda luknja bi naj bilo okoli 2.200 ljudi. Švent Fanika iz Velenja, sestra Slivarjeve žene, je takrat šla s prijateljicami pogledati pobite ljudi v kanjonu HL. Trupla so že zelo močno smrdela, kar pomeni, da so bile na tem kraju vsaj en teden kasneje po pokolu. Področje možnega obiska tega terena proti HL je bila v tem trenutku samo do znane hiše še danes pod imenom "Herlakova gostilna" ali "Herlak" oz. "Megalec". Glede na izredno strmo konfiguracijo terena pod podnožjem Kozjaka proti paški dolini (ob reki Paki pa do HL), je kolona morala biti v času napada močno raztegnjena. Za počitek ob cesti in progi pa je za toliko ljudi bilo malo prostora.
1996-09-25, sreda, v časopisu Delo je bil članek (dvojni) z naslovom: "Za povojne poboje kriva prejšnja oblast" "Za večino je vmesno poročilo sprejemljivo" Krajši tekst našteva lokacije masovnih pobojev: Teharje, Šentvid, Macesnova gorica, Kočevski Rog, Brežice, Brezarjevo brezno pri Podutiku, Rudnik Laško in Zagorje. Tu nikjer ni zaslediti lokacije Huda luknja in Gornji Dolič.
Istega dne sem poslal fax kopijo strani iz »Špric« iz dec.1992 leta: LDS fax. 061-1-125-61-50 SDSS fax. 061-125-03-04 DRŽAVNI ZBIR R.SLOVENIJE fax. 061-125-81-60 DRŽAVNI SVET R. SLOVENIJE fax. 061-212-251
1996-10-25, petek, Rebernik roj.Kvartič Marija 1903-01-21 Marija danes živi (93 let) Velenje-Škale 21, tel.:893-811 Informacijo za Hoffove pa mi je posredoval njeni sin Roman, isti naslov. P.S. Glej časopis Naš čas z dne 1996-12-24 leta, kjer je slika te gospe ob rojstnem dnevu sosede.
Moja sogovornica stara 94 let je bila drobna in bistra ženska, ki je z menoj kar ostro razpravljala in mi postavljala razna vprašanja za preteklost. Rojena je bila v Šentilju, nato je kasneje živela pri Čuježevih v Šaleku 44, to je tik pred naseljem Paka proti Hudi luknji, kjer je desni odcep za Loko. Na karti je to lokacija: 511-65 / 137-50. Čuježevi so imeli na tej lokaciji na reki Paki tudi svoj mlin. V maju 1945 leta, ko je bila hiša v Šaleku tudi bombardirana(!?), se je Marija odselila v mesto Velenje. Poglejmo, kaj sem zvedel. Glej zapis 1996-10-14 leta. Kolona ki je potovala skozi Velenje maja 1945 leta, je bila skoraj po celotni velenjski dolini naseljena. Preko Kozjaka so priletela tri Titova letala in so s hitrostrelnimi strojnicami streljali po teh ljudeh v dolini. O stradalih ne ve ničesar. P.S. Glej še pričevanje g.Želimira Kužatka, ki je bil ranjen v koloni 1945-05-09 pri Rimskih toplicah. Kasneje, ko je bil napad na to kolono ob reki Paki pa vse do Hude luknje, se je reka Paka zamašila(!) tudi pri Čuježevih pri Šaleku in je voda takrat tam poplavljala. Reka Paka se je pri Čuježevih zamašila od odvržene prtljage v reko in morda trupel. Po njenem bi lahko sodil, da je begunska kolona bila napadena dokaj daleč od Hude luknje proti naselju Paka, oziroma do Velenja!? Po napadu na kolono (Huda luknja in G.Doliču), se je ta kolona vračala nazaj, od domačinov pa so ponovno prosili za hrano in pomoč. Nekateri so imeli tudi brzostrelke čez ramo! Marija se spomni mlade lepe blond Hrvatice (stare morda 24) na konju, ki jih je prišla prositi za kruh ali "BRAŠNO" (moka), pa ji ga niso mogli dati, ker tudi sami niso imeli dovolj za jesti. Nato je sosed, domačin, ponudil uslugo, če mu prinese brašno, ji bo on spekel kruh. Tako je potem tudi bilo, da ji je spekel kruh, saj so tu taborili najmanj en dan! Po ogledu pripominjam, da je ob cesti pri Čuježevih travnik, primeren za počitek kolone. Naša teta Marija je še povedala, da so kolone imele vsemogočo opremo in živino s seboj, da kaj takega še ni videla nikoli. Gospa mi je sama ponudila informacijo, da ve za ono veliko grobnico pred Mislinjo, kjer jih je veliko zakopanih. Povedal sem ji, da je to PANCER GRABEN, pa ni vedela za tako ime te grobnice. Glede Hoffovih pa pravi, da so bili zelo bogati in so imeli delavnico ali pravo fabriko za izdelavo cementnih cevi nekje tam, kot je danes Hudavernikova žaga. Še danes odprt koriščen kamnolom ob cesti na Manhartovem hribu, najbrž je ta kamnolom dajal pasek za tovarno. P.S. Na tej lokaciji le nekaj deset metrov južno je danes doma ga.S.Arsovska. Moja soseda Vera Bandalo pa pravi, da so tej fabriki takrat rekli "CIGANKA" (oz.ciglanka), ker so tam pač žgali opeko iz gline! Tega objekta danes ni več! Ena od Hoffovih hčera se je drugič oženila, ima hčerko in sina. Hčerka Hoffove je pravnik in je znana po aferi Janeza Janše s tistimi ukradenimi prisluškovalnimi kasetami pred časom v Ljubljani (ministrstvo Slovenije!). Sin pa je v službi v velenjski blagovnici Nama. V pogovoru s sosedo Vero še isti dan, pa pravi, da so partizani imeli v neki hiši v Paki postavljen svoj štab. To je moralo biti kar nekaj dni kasneje, po napadu na kolono maja 1945 l.
1997-02-26, sreda, moj znanec iz Međimurja Sermek Ivan, Paka pri Velenju Prijatelj Ivek mi pove, da je večkrat slišal od krajana iz Pake gospoda Volk x. kako je večkrat pravil o strašnih dogodkih maja 1945 leta. Ob priliki ga bova skupaj obiskala na domu.
P.S. Spodnji članek je bil objavljen v ljubljanskem Delu 1996-12-17 (glej: 961215de.doc)
ŠAFARIĆ Dragutin Efenkova 61 3320 Velenje, 15.dec.1996
UREDNIŠTVU DELA
Torkovo TV oddajo Dosje dne 10.dec. nisem videl, vem pa da je bila. Kot osnova za moja vprašanja, ki se nanašajo na vsebino iz objavljenega pisma v vašem časopisu pod rubriko Pisma bralcev, želim Sloveniji postaviti nekaj grenkih vprašanj. Dotaknil se bom zelo boleče teme, tokrat si bom izbral le en kraj, mestece Gornji Dolič in Mislinja. Dovolj je že znanih izjav ali zapisov, ali kar hvaljenje preživelih, kako malo partizanov je padlo v spopadu 12. in 13.maja 1945 leta v omenjenih krajih, ko je vojna že bila končana. Partizani se hvalijo, da jim v tem spopadu ni padlo niti deset njihovih, na oni drugi strani pa da jih je padlo blizu pet tisoč! Okoli Gornjega Doliča in Mislinje je znano najmanj deset velikih grobnic. Posebej naj opozorim, da je podpis kapitulacije bil le nekaj kilometrov vstran v Topolšici dne 9.maja 1945 l. Če bi bil obračun vojaškega značaja, nebi mogli imeti razmerje padlih enih proti drugim kar 1:500. Komu tu ni jasno, da so partizani pobijali ali morili neoborožene ljudi, naj gre v te imenovane kraje in se naj pozanima pri domačinih. Naj se pozanima pri tistih, ki so te pobite pokopavali v velike grobnice ali pa se naj pozanima pri tistih, ki so to počeli! Da, naj se pozanima pri tistih, ki so to počeli in so še med nami! Govori se o treh znanih grobnicah pod imenom PANCER GRABEN. V eni bi naj bilo tudi do 500 zakopanih trupel. So še manjše masovne grobnice (do sto trupel) razmetane po teh krajih. Nekaj hiš je celo zgrajenih na grobovih teh pobitih civilistov. Kdo prižiga celo leto sveče pred vrati, ta pa to počne že petdeset let, pred z verigami zaprtim rudniškim rovom v Laškem, tam, kjer piše BARBARIN ROV. Kakšna razvpita demokracija je to v Sloveniji, ki ne dovoli pristop in razgrnitvi teh dogodkov? Zgodovinarjem tudi ni dovoljeno ubadati se s tem. Pa današnji vladajoči pravijo, da so to zakrivili oni prejšnji, da oni ne nosijo to breme. Zloben bom z neko prispodobo: kadar eden krade drugi pa pazi, kriva sta potem oba.
Šafarić Dragutin
1996-12-17, kratek zapis izjave znanca Oštir Štefana iz Pake pri Velenju PA-3 Na osnovi mojega objavljenega članka v časopisu Delo z dne 1996-12-17 pod naslovom Boleče teme, smo se v tajništvu CSŠ zapletli v krajši pogovor. Nato je prišel še zgoraj imenovani dolgoletni moj znanec Štefan (doma Paka pri Velenju), ki trdi, da ko so nekoč kopali temelje za njihovo hišo, so odkopali tudi razne kosti, od človeških do konjskih. Na tem področju je več starejših in novejših stanovanjskih hiš. Gre za novo lokacijo grobnice levo od delu ravne ceste v Paki. Leta 1945 je tukaj obratoval železniški promet, tako niso mogli zakopavati med progo in reko Pako, pa tudi ne med progo in cesto, ki je v tem delu ravna cca 200 m. Pravijo, da bi naj na tem področju bilo precej grobov tudi posamično.
Objavljeni članek sem s faxom poslal v Zagreb: Vjesnik in v Sabor g.F.Borasu.
1996-12-19, četrtek, po telefonu od 19.10 do 19.30 ure, Gornje Savinjčan ali XY
Poklicala me je žena, da je klical (najbrž nek pijan človek!?) nek človek v zvezi z nekim objavljenim člankom. Takoj nato je sledil klic k meni, oglasil se je Zg.Savinjčan. Njegove besede ali podane informacije so pravi zaklad, kot si ga lahko samo želim slišati. Snov ki mi jo je podal, je dokaj obsežna, opisal bom vse kar sem si sproti zabeležil na priročni list. Tisti trenutek sem imel tukaj na obisku stranke, vendar so medtem potrpežljivo gledali svoj projekt, ki sem jim ga izdela. Po odhodu mojih strank sem za trenutek odšel domov, da bi se vrnil po 21 uri, da uredim ta zapis. Snov bom obdelal kratko, tako kot mi je sogovornik podajal, uredil bom nekoliko le po skladnosti. Poskušal sem ga naprositi, ali se lahko oglasim pri njemu, pa to ni hotel sprejeti, rekel pa je, da bo o tem še premislil, če me bo še kaj poklical. Ni mi povedal svoje lokacije niti imena! 1. Lokacija dogajanja Huda luknja-Gornji Dolič-Mislinja-Slovenj Gradec. 2. Neuspešna pogajanja so bila med Nemci in partizani in ne med partizani in ustaši kot to mnogi mislijo! Pri pogajanju so Nemci ubili kar sedem (7) partizanskih pogajalcev 3.brigade. Takoj po uboju 7.pogajalcev se je začel napad. Napad se je začel v petek 11.maj 1945 leta popoldne ob 15 uri in je trajal vse do 14.maja 1945 leta do 16 ure. 3. Najprej so tu bile Nemška brigada 8.brigada (?) in 9.brigada. 4. Za nemško 8.brigado so šli ustaši, četniki, domobrani in še vsi ostali na begu iz takratne Jugoslavije. (Da so to bili domobrani trdi prof.Kljajič Damjan 1997-01-08). 5. Partizanska 3.brigada. Komandant te brigade je bil Kosta Nađ! 6. Kolona beguncev(?) bi naj bila: Vitanje-Dolič-Mislinja-Slovenj Gradec. 7. XY je bil v VDV 3.štabu radio vezistov (to je ta moj sogovornik XY). 8. V času tega spopada je XY bil v sedlu svojega konja, kateri pa je bil zadet točno skozi srce, nakar sta oba padla na tla. To bi naj bilo pri žagi (Hoff ali Hudavernik). 9. Moj XY takrat ni izstrelil niti en metek iz svojega avtomata. 10. Njegov šef radio vezistov je bil Juretič iz Bleda. 11. Dve partizanski (?) diviziji 17. in 29. 12. Bleiburški pokol so izvedli v največji meri prav Angleži in ne partizani! 13. Pokolj v Borovljah (Braslovče) so tudi v glavnem izvedli Angleži! (?) 14. Dne 16.maja 1945 leta so tri letala iz zraka razkuževala ta bojišča. 15. Dne 17.maja 1945 leta so s kamioni odvažali trupla domobranov proti Celju (morda na Teharje), ostale pa so pokopali na kraju samem. 16. Ko je PANCER GRABEN bil poln, nato so (višek?) trupla odvažali s kamioni v druge kraje ali proti Celju (ali proti Laškem?, sem vprašal). 17. Nemci so iz Šoštanja preko hribov streljali vse do Mislinje in Doliča. 18. Ubitih konjev v tem spopadu je bilo najmanj 1.000 (en tisoč). 19. Na moje vprašanje, da nekateri pravijo, da je bilo ubitih do 15.000 ljudi, mi XY ni jasno odgovoril, le to, da so trupla bila naložena v kupih tudi do 2m visoko. Bilo je premalo izkopanih grobnic, zato so odvažali proti Celju. 20. XY se ne strinja z mojim objavljenim razmerjem padlih v tem boju 1:500. Po njegovem je padlo tudi precej partizan, ki so napadli kolono begunce? P.S. Ta poudaren tekst sem poslal na fax: Vjesnik in Sabor dne 1996-12-19.
P.S. V knjigi OD VSTAJE DO ZMAGE avtor Milan Ževart 1966 na strani 176 pa omenja 2.bataljon 19.SS policijskega polka.
KOMISIJI ZA RATNE I PORATNE ŽRTVE g.F.Boras! Na ispisanom materijalu od 25.prosinca 1996 g. dopuniti je nekoje prilično važne pojmove ili podatke, da se ne bi donosili pogrešni zaključki kod proučavanja tog materijala. Naši lokalni historičari trenutačnu rade na sređivanju podataka na žrtvama drugog svjetskog rata ovog užeg područja. Taj materijal možda ne će biti završen još ove godine. Kao sva nastojanja od prije, ne će se niti sada ulaziti na ovo nama važno područje, jer je to teren druge općine. Pridržavaju se kodeksa historičara, pa ne ulaze u susjednu općinu. Naša susjedna općina Slovenj Gradec pa se ovim pitanjem nikada nije bavila! Oko 1980 g., ovdje je bila puštena u javnost mala bilješka(?) sa ovim događajima, ali ne znam autora kao ni točan naslov te male bilješke od oko 20 stranica. Imamo(!) prilično nade, da doznamo ime osobe, kod koje je pohranjena ta bilješka. Možda ču je dobiti još ovaj mjesec.
Na listu broj 31. popraviti odnosno zamijeniti ovo ime: 15.) Dne 17.maja 1945 leta so s kamioni odvažali trupla DOMOBRANCEV proti Celju... (pogrešno je Belogardiste)
Na listu broj 32. popraviti: 513-14 / 141-42 (HD-1) potvrđuje se i ta lokacija!!!
Ova se lokacija (HD-1) obično nalazi uz tekst HD-2, koja se je više puta u različito doba spominjala od različitih ljudi. Ove lokacije su međusobno udaljene na jednoj livadi do 300m. Na mojoj slici je (leđno) oznaka HD-2 i HD-3, dok je HD-1 u sredini ove slike na dnu iza one visoke smreke-jelke odmah lijevo pored ceste!
514-00 / 141-93 (HD-2) glej precizno oznako lokacije!!! celotno vmesno področje (MI-4) 514-90 / 143-25 (MI-2) "PANCER GRABEN 1" dokaj točno!!!
Popraviti pojmove zbog različite dimenzije Pancer grabna: 514-90 / 143-35 (MI-2) "PANCER GRABEN 2" dokaj točno!!! Pojam "Pancer graben 2" je ustvari bio "STRELJAČKI ROV", od "Pancer graben 1" udaljen samo oko 15 koraka (ručni domet?).
512-65 / 145-00 (MI-4) "PANCER GRABEN 3" dokaj točno!!! ****************************************************************
Po specialni geometrski karti Slovenije so naslednje koordinate nekaterih lokacij (jan.1997): 514-80 / 142-20 (DO-1) od opuščene proge proti Šterku 515-25 / 142-20 (DO-2) kanal za hišo MATAVŽ Antona 515-50 / 142-00 (DO-5) domačija Hoff 515-60 / 142-10 (DO-5) 60 ustašev (preveriti še!!!) 515-30 / 142-10 (DO-5) hiša Šterk Franc in Rink Franca 514-05 / 140-75 (HL-2) travnik pod jamarsko kočo 513-65 / 141-70 (HD-1) to je lokacija takoj na izhodu iz kanjona HL 514-00 / 141-93 (HD-2) glej precizno oznako lokacije!!! 513-10 / 141-80 (DO-3) ob cesti - Paka pod Valdeškim mlinom 514-30 / 141-85 (DO-3) tovorna železniška postaja G.D. 513-80 / 139-30 (PA-4) železniška postaja Paka 515-16 / 144-40 (MI-0) 514-18 / 140-25 (PA-2) (pri ROŠER hišna št.17 - 17/a) 513-80 / 139-35 (PA-3) (ob cesti do domačije Oštirjevih) 513-80 / 139-20 (PA-3) (nemška vojaška utrdba ob progi 40 vojakov) 513-70 / 141-20 (HL-1) ( nemška vojaška utrdba pred vhodom v jamo HL) 513-50 / 139-10 (PA-4) ( kjer se kopajo v poletju) celotno vmesno področje (MI-4) 514-90 / 143-25 (MI-2) "PANCER GRABEN 1" dokaj točno!!! 514-90 / 143-35 (MI-2) "PANCER GRABEN 2" strelski kanal dokaj točno!!! 512-65 / 145-00 (MI-4) "PANCER GRABEN 3" dokaj točno!!! 511-80 / 145-50 (MI-5) (Spodnje Dovže - pokopane deklice?) 506-10 / 151-70 (SG-1) (kasarna in greznica Sl.Gradec) 507-20 / 151-20 (SG-2) (vzhodno od tovarne FECRO Sl.Gr.) 505-40 / 149-60 (ST-1) (približno tu nekje je športno strelišče Sl.Gr.) 519-20 / 123-30 (JM-1) (Joštov mlin pri Levcu - Celje) 505-00 / 138-80 (širše območje Gorica nad Šoštanjem)
************************************************************************* P.S. Vsaki novi izpisan datum prekriva vse prejšnje podatke in tu zbrane informacije! TA MATERIAL IN (8) SLIKE SEM V PODPEČI PREDAL g.ŽELIMIRU KUŽATKO, DA GA ODNESE V ZAGREB NA RAZPOLAGU »UDRUGA DOMOBRANA«. Velenje, ta izpis je bil izpisan dne 1997-03-01 leta, ŠAFARIĆ Dragutin ************************************************************************* *************************************************************************
1945x__2001_Mislinja_Dolic_karta_grobista.jpg
1945x__20041004-01_Mislinja_breza_kapelica_porusena.jpg
1945x__20081026_Google_Gornji_Dolic_Huda_luknja.jpg
1945x__20091213_Gornji_Dolic-02_Google.jpg
1945xx__20210601-YU_katas_katas_Yu_max.jpg
1977_Strle_Veliki_Finale_na_Koroskem.htm VELIKI FINALE NA KOROŠKEM
* Ivan Kovačič-Efenka se je rodil 28. januarja 1921 v vasi Dolnji Podboršt pri Mirni peči. K partizanom na Dolenjsko je odšel zgodaj leta 1942 iz Ljubljane kot pekovski pomočnik. Komandir čete je postal že spomladi leta 1942 (Efenkova četa), nato od 19. marca 1943 komandant 3. bataljona Tomšičeve brigade, od 16. julija 1943 ne dolgo namestnik komandanta Tomšičeve. Po tistem je končal oficirsko šolo pri Glavnem štabu NOV in PO Hrvatske, nato so ga poslali v slovensko Istro. Po nemški ofenzivi se je vrnil v Tomšičevo brigado za načelnika štaba, komandant Tomšičeve pa je postal za Stankom Semičem-Dakijem (krvnik) sredi decembra 1943. Nato je bil 25. junija 1944 imenovan za namestnika komandanta 14. divizije. Do 28. januarja 1945, ko je prevzel poveljstvo nad 14. udarno divizijo (uradno imenovan 5. februarja 1945), je bil še namestnik komandanta 4. operativne cone. Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 27. julija 1953, vojaško službo pa je končal s činom polkovnika. Umrl je 14. novembra 1963 kot žrtev zahrbtne bolezni. Pokopan v grobnici narodnih herojev na Šladrovem trgu v Celju.
http://www.safaric-safaric.si/zds@@@/1941_1950/$$glava_1945/$$1945--glava.htm
Prirejena knjiga v obliki »e-Knjiga« je predstavljena v verziji (*.htm) kar zagotavlja hitri dostop. Poskus da bi bila na razpolago ta prirejena knjiga tudi v obliki (PDF) ni možno velikost je 40MB.
Identična izvedba je tudi pod spodnjim naslovom preko dostopne poveznice.
http://safaric-safaric.si/knjige/veliki_finale_na_koroskem/1977_Strle_Veliki_Finale_na_Koroskem.htm
(…)
NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM 1941 – 1945 (…) Spričo zagrizenosti ustaških in četniških enot, ki so se hkrati z nemškimi hotele prebiti na Koroško, da bi se izognile jugoslovanskemu ujetništvu in se vdale britanskim četam, so bile bojne operacije na slovenskih tleh zaključene šele 15. maja, teden dni po podpisu kapitulacije oboroženih sil nemškega rajha. Ker so se četam protihitlerjevske koalicije dotlej že vdale vse večje grupacije nacistične vojske, lahko upravičeno sklepamo, da se je druga svetovna vojna v Evropi končala v Sloveniji.
(…)
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
