2006 - glava

 

 

agrarna

izbjeglica

 

 

 

dragutin

 

U

 

2022 - 1956 = 66

 

 

 

 

* * *

= = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

 

* * *

 

 

 

 

200601__Politicki-Zatvorenik_br-166_2006.g_ZV-Talan_dragutin_Donji_Lug.pdf

GLASILO HRVATSKOG DRUŠTVA POLITIČKIH ZATVORENIKA (HDPZ)

GODINA XV. - SIJEÈANJ 2006. CIJENA 15 KN XV. - SIJEČANJ 2006. BROJ 166

http://safaric-safaric.si/zds-$$/$$-03/$$-glava_2006/200601__Politicki-Zatvorenik_br-166_2006.g_ZV-Talan_dragutin_Donji_Lug.pdf

 

 

 

 

20060515__112_Evidentiranje_v_Velenju_2006_Ferenc_ukrepanje-nic-se-ne-dela-glede-ZRTEV.docm

Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. maj 2006 12:07
Za: 'ferenc.mitja@guest.arnes.si'
Zadeva: Evidentiranje v Velenju

 

 

Spoštovani g. dr. Ferenc Mitja!

 

 

Dovolil sem se vam ponovno oglasiti. Proti koncu letošnje zime ste mi obljubili, da se srečamo v Velenju v zvezi z evidentiranjem večjega grobišča. Upam, da se še ukvarjate s temi zadevami, zato bi vas prosil za možnost izvedbe posnetkov na terenu. Prosim vas, da mi sporočite po vaših možnostih termin in točen čas srečanja. Ker župan mestne občine Velenje, kljub zapisom njihove občinske komisije v tej zadevi ničesar ne ukrene, smatram, da sem na prošnjo prizadetih, katerih svojci ležijo v tem grobišču, dolžan nekaj storiti v tej smeri.

 

Lep pozdrav!

Anton Skornšek

 

 

 

20060613__114_Grobisce_Kozelj_evidentiranje_Ferenc-spomenik-za-strica-Skaza_SANDIRANJE-slikanje.docm

Zapis o izvedbi evidentiranja grobišča pod Koželjem pri Velenju

 

10. januarja 2006 pošljem E - sporočilo dr. Ferencu s prošnjo, da izvede evidentiranje grobišča pod Koželjem pri Velenju.

11. januarja mi po isti poti odgovori in predlaga izvršitev konec zime, ko bo teren dostopnejši. Odgovoril sem mu, da se s predlogom strinjam.

8. junija 2006 mi pošlje sporočilo, da bo v soboto, 9.6.2006, opravljal evidentiranje na Pohorju in bi se lahko oglasil tudi v Velenju. Strinjal sem se s tem predlogom in dogovorila sva se za mesto snidenja na veliki novi Petrolovi bencinski črpalki pred Velenjem.

V soboto, 10.6.2006 ob 16.45 uri, sva se dobila in se napotila na mesto grobišča pod hribom Koželj. Potok Trebušnico sva tokrat prečkala preko nove brvi, ki je bila narejena pred kratkim časom (ko sem prvič raziskoval to grobišče ni bilo nobene brvi ali mostu).

Prispela sva na mesto grobišča in prvo zagledala skromen pomnik, ki ga je naredil Ivan Skaza svojemu stricu, ki je bil tu zakopan.

Z novo sondirno napravo brez antene, je dr. Ferenc vnesel preko satelita mesto grobišča v svoj register. Posnetek kasneje v laboratoriju obdelajo in vrišejo v zemljevidne mape ter določijo evidenčno številko grobišča. Povedal je, da je napaka pri registriranju z novo sondirno napravo le nekaj decimetrov v naravi.

Po končanem sondiranju je prostor grobišča še poslikal z digitalnim fotoaparatom. Pogoji za slikanje so bili slabi, ker je bil mrak v gozdu (pred tem je deževalo in bilo je temno oblačno). Omenil sem mu, da imam verjetno boljše posnetke, ki sem jih opravil pomladi leta 2005 pri sončnem vremenu in, ko drevesa še niso imela listja. Prosil me je, če mu posnetke lahko pošljem. Obljubil sem mu, da mu pošljem posnetke grobišča in tudi dokumente z zapisi pogovorov, ki sem jih opravil z go Gradišnikovo, g. Skazom in dr. Kraljem. Bil je vesel sodelovanja in tudi dokumentov, ki mu jih bom poslal. Ob 17.30 uri sva končala z delom v gozdu in se poslovila na križišču, kjer se cesta  odcepi na Gorico.

V torek, 13.6.2006, sem mu obljubljene dokumente poslal po elektronski pošti in ga še enkrat zaprosil za končne dokumente o evidentiranem grobišču (za to delo bo potreboval s še drugimi primeri 14 dni ali morda več).

 

Šoštanj, 13.6.2006                                                                Zapisal: Anton Skornšek

 

 

 

 

20060615__115_Vprasanje_o_vecih_grobiscih_v_Velenju__Ferenc-Vel.sekretar-Ostrsek-1991-grobisc-4-zrtev-15-Nemci-ustasi-(Hrvati).docm

Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. junij 2006 8:15
Za: 'Miktja Ferenc'
Zadeva: RE: Dokumenti o grobišču Koželj pri Velenju

 

Pozdravljeni g. Ferenc!

 

Na vaše vprašanje ne morem takoj odgovoriti. O tem se bom pogovoril z g. Francem Ojsterškom in vas o novostih takoj obvestil.

 

LP

A. Skornšek

 

From: Miktja Ferenc [mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Sent: Wednesday, June 14, 2006 11:14 PM
To: Anton Skornšek
Subject: RE: Dokumenti o grobišču Koželj pri Velenju

 

Spoštovani

 

V dokumentu občine Velenje z dne 6.3.1991, ki ga je podpisal Franc Ojsteršek sekretar SO Velenje so navedena štiri grobišča. Kot prvo je navedeno grobišče Staro Velenje – Malo gradišče na levi strani ceste Velenje – Pesje. Po oceni naj bi bilo tam pokopanih do 15 oseb, domnevno Nemci, ustaši. Ali vam je o tem morda znanega kaj več ?

 

Lep pozdrav, Mitja Ferenc

 

From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
Sent: Tuesday, June 13, 2006 9:40 AM
To: Miktja Ferenc
Subject: Dokumenti o grobišču Koželj pri Velenju

 

Pozdravljeni g. dr. Ferenc!

 

Pošiljam vam nekaj dokumentov v zvezi z grobiščem v Velenju. Zahvalim se za opravljeno delo v soboto in pričakujem izgotovljene dokumente, ki bi jih potreboval za zaključitev evidentiranja v šaleški dolini.

 

Lep pozdrav!

A. Skornšek

 

 

 

20060615__116_Informacije_o_Kozelju_ostanki_Ferenc_Marinsek-Marjan_znana-nekaj.imen-zrtev.docm

Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. junij 2006 10:20
Za: 'Miktja Ferenc'
Zadeva: RE:

 

Spoštovani!

Hvala za informacijo!

LP

 

 

From: Mitja Ferenc [mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Sent: Thursday, June 15, 2006 10:05 AM
To: Anton Skornšek
Subject:

 

Spoštovani,

 

Za grobišče pod Kožljem, mi je g. Marjan Marinšek stanujoč Cesta IV/4, Velenje poslal pismo v katerem piše da se je pozanimal za grobišče in dobil imena Velenjčanov, ki naj bi bili tam ubiti. Pravkar sem mu poslal elektronsko pošto za posredovanje imen, vam pa pošiljam še njegov telefon 03 8982571 in njegov mobi 031 393522.

 

LP, Mitja Ferenc

 

 

 

20060615__117a_Grobisca_v_Velenju_Ojstrsek-Staro-Velenje-Malo-Gradisce-levo-ob-cesti-Velenje-tov.Gorenje-200m-od-spomenika-talcev-proti-Jakobu-200m-jame-v-gozdu.docm

Zapis o iskanju informacij za grobišča v Velenju

 

Dne, 15.6.2006, mi je poslal E-mail dr. Mitja Ferenc, s katerim me seznanja o dokumentih, ki jih je izdelala komisija za grobišča pri Svetu Občine Velenje. Tej komisiji je predsedoval dr. Ivan Kralj, ki je izdelal dokumentacijo o izsledkih grobišč v Velenju. Te dokumente je verificiral in shranil g. Franc Ojsteršek, ki je bil v letu 1991 sekretar občine Velenje. Nanj me je s sporočilom opomnil dr. Mitja Ferenc. Poklical sem g. Ojsterška (poiskal sem njegovo tel. številko in sicer je:

586-48-73) in ga povprašal o nastajanju teh dokumentov in tudi še o številu grobišč ter njihovih lokacijah. Povedal mi je stvari, ki sem jih že vedel (grobišče pod Koželjem, grobišča na Goricah v Šoštanju). Na vprašanje kje pa je grobišče, ki mi ga je omenil dr. Ferenc (Staro Velenje – Malo Gradišče, ki leži na levi strani ceste iz Velenja proti tovarni Gorenje), mi postregel s podatkom, da leži cca 200 m oddaljeno od spomenika talcem v starem Velenju. Pot vodi na desni strani proti sv Jakobu in je 200 m oddaljen prostor v gozdu s posebnimi jamami. Natančneje mi kraja ni mogel opisati. Povedal sem mu, da grobišča v Šoštanju poznamo pa tudi grobišče pod Kožljem. Smatra, da točnih pričevanj ni mogoče več najti in bo vse samo le ugibanje kdo je zakopan pod Kožljem. Nad Starim Velenjem naj bi bili pokopani Nemci, ali morda Hrvati (ustaši).

Tega dne mi je poslal še E-mail dr. Ferenc s katerim me navezuje z g. Marjanom Marinškom. Sporoča mi, da mu je Marinšek poslal pismo s katerim sporoča, da ve za imena pobitih pod Koželjem. Dr. Ferenc mi je poslal tudi naslov in telef. številko g. Marinška, da bi lažje stopil z njim v stik.

Poklical sem g. Marinška  (Cesta IV/4, Velenje; GSM: 031-393-522 in domačo št. tel.: 898-25-71). Po najini seznanitvi sem izvedel od njega, da so imena, ki jih ima, zapisana v njegovi knjigi Med cvetjem in trnjem, ki jo je izdal pred leti. Predlaga mi, da se oglasim pri njem in knjigo lahko kupim. Na ta način bi iz pričevanj, ki jih je zapisal več v svoji knjigi, izvedel in našel imena, ki so zame zanimiva. Sklenil sem in mu tudi povedal, da ga obiščem v Kulturnem domu Velenje na 2. nadstropju, kjer je zaposlen.

 

Šoštanj, 15.6.2006                                                                Zapisal: Anton Skornšek

 

 

 

20060615__117b_Grobisca_v_Velenju_grobisce-pod-Kozeljem_Marinsek-Marjan-knjiga-Med-cvetjem-in-trnjem_nekaj-imen_zrtev.docm

Zapis o iskanju informacij za grobišča v Velenju

 

Dne, 15.6.2006, mi je poslal E-mail dr. Mitja Ferenc, s katerim me seznanja o dokumentih, ki jih je izdelala komisija za grobišča pri Svetu Občine Velenje. Tej komisiji je predsedoval dr. Ivan Kralj, ki je izdelal dokumentacijo o izsledkih grobišč v Velenju. Te dokumente je verificiral in shranil g. Franc Ojsteršek, ki je bil v letu 1991 sekretar občine Velenje. Nanj me je s sporočilom opomnil dr. Mitja Ferenc. Poklical sem g. Ojsterška (poiskal sem njegovo tel. številko in sicer je:

586-48-73) in ga povprašal o nastajanju teh dokumentov in tudi še o številu grobišč ter njihovih lokacijah. Povedal mi je stvari, ki sem jih že vedel (grobišče pod Koželjem, grobišča na Goricah v Šoštanju). Na vprašanje kje pa je grobišče, ki mi ga je omenil dr. Ferenc (Staro Velenje – Malo Gradišče, ki leži na levi strani ceste iz Velenja proti tovarni Gorenje), mi postregel s podatkom, da leži cca 200 m oddaljeno od spomenika talcem v starem Velenju. Pot vodi na desni strani proti sv Jakobu in je 200 m oddaljen prostor v gozdu s posebnimi jamami. Natančneje mi kraja ni mogel opisati. Povedal sem mu, da grobišča v Šoštanju poznamo pa tudi grobišče pod Kožljem. Smatra, da točnih pričevanj ni mogoče več najti in bo vse samo le ugibanje kdo je zakopan pod Kožljem. Nad Starim Velenjem naj bi bili pokopani Nemci, ali morda Hrvati (ustaši).

Tega dne mi je poslal še E-mail dr. Ferenc s katerim me navezuje z g. Marjanom Marinškom. Sporoča mi, da mu je Marinšek poslal pismo s katerim sporoča, da ve za imena pobitih pod Koželjem. Dr. Ferenc mi je poslal tudi naslov in telef. številko g. Marinška, da bi lažje stopil z njim v stik.

Poklical sem g. Marinška  (Cesta IV/4, Velenje; GSM: 031-393-522 in domačo št. tel.: 898-25-71). Po najini seznanitvi sem izvedel od njega, da so imena, ki jih ima, zapisana v njegovi knjigi Med cvetjem in trnjem, ki jo je izdal pred leti. Predlaga mi, da se oglasim pri njem in knjigo lahko kupim. Na ta način bi iz pričevanj, ki jih je zapisal več v svoji knjigi, izvedel in našel imena, ki so zame zanimiva. Sklenil sem in mu tudi povedal, da ga obiščem v Kulturnem domu Velenje na 2. nadstropju, kjer je zaposlen.

 

Šoštanj, 15.6.2006                                                                Zapisal: Anton Skornšek

 

 

 

20060620__Velenje_Vabilo_Slovencem_nacionalizem.jpg

 

 

20060623-01_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

20060623-02_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-03_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

20060623-04_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

20060623-05_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

20060623-06_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

20060623-07_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

20060623-08_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-09_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-10_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-11_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-12_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-13_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-14_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-15_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-16_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-17_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-18_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-19_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

 

 

20060623-20_20060815_Bleiburg-spomenik_Hrvatski_ZBOR.docm

 

Bleiburg
metamorfoza spomenika

 

Namjere – uzroci - posljedice

 

UVOD

Oslobađenjem od srbske okupacije i obnovom hrvatske države početkom 90ih, monstruozni ratni zločini nad hrvatskom vojskom i civilima počinjeni nakon kraja Drugog Svjetskog rata sve se teže skrivaju. Stotine tisuća pogubljenih pripadnika Hrvatske Vojske i hrvatskih civila, staraca, žena i djece na Bleiburgu i Križnim Putevima je »Najveći ratni zločin od kada je svijeta i vijeka«(  Viceadmiral Joachim Lietzmann ). Taj genocid  nakon okončanja Drugog Svjetskog rata, počinjen od strane vojske Velike Britanije izručenjem pripadnika Hrvatske Vojske zaštičenih Ženevskim konvencijama titinim partizanima , ruši mit o »humanoj i civiliziranoj Europi« kao kuću od karata i pokazuje da je komunistička Jugoslavija, a ne Hrvatska, nastala na zločinu. Pokušaj prijevare promjenom originalnog teksta na Bleiburškom spomeniku: U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ VOJSCI, SVIBANJ 1945;  je razotkriven i osudjen od Hrvata širom svijeta, pa je pod njihovim pritiskom dva puta mijenjan!.

 

 

METAMORFOZA TEKSTA NA BLEIBURŠKOM SPOMENIKU

 

Originalni tekst odaje počast od Engleza izručenoj, a partizana pogubljenoj Hrvatskoj vojsci:

U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ VOJSCI, SVIBANJ 1945;

 

Novi «popravljeni» tekst briše svaki spomen na Hrvatsku vojsku, pa čak i Hrvate:

U SPOMEN NA NEDUŽNE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE; MAI 1945;

 

Nakon prosvjeda Hrvata širom svijeta, tekst je još jednom promijenjen:

U SPOMEN NA HRVATSKE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE

 

Brisanjem spomena Hrvatske Vojske sa spomenika pokušalo se sakriti činjenicu da je izručena Hrvatska Vojska Nezavisne Države Hrvatske, zaštićena Ženevskim konvencijama, a ne neka »banda«, kako nas pokušavaju uvjeriti tzv. »antifašisti«.

 

 

KRONOLOGIJA PODVALE

 

•        Početkom 2006. godine g. Stjepan Brajdić, nesvršeni učenik Častničke škole Nezavisne Države Hrvatske u Ilici 242, preživjeli s Bleiburga i Križnih puteva, osuđenik na smrt kao devetnaestgodišnjak, pomilovan na 20 godina, a odslužio deset, vodeći grupu učenika na Bleiburg ostaje zapanjen promjenom teksta na spomeniku. Tekst je promijenjen tako "profesionalno", identičnim tipom slova, da je prijevaru moglo primijetit samo oko hrvatskog patriota! Sa spomenika su nestale riječi:HRVATSKA VOJSKA!

•        Kada su fotografije stare i nove Bleiburške ploče obišle svijet internetom i očekivano podigle ogorčene proteste od Amerike do Australije stotinama elektronskih poruka i desecima novinskih članaka, složnih u zahtjevu da se spomenik vrati u prvotno stanje, tajnik-glasnogovornik PBV osniva tzv. »Savjetodavno znanstveno stručni odbor za izgradnju oltara i pozornice na Bleiburškom polju« čijim častnim imenima pokušava manipulirati i otkloniti zahtjeve iz cijelog svijeta za povratak spomenika u prvotno stanje.

•        To mu u početku i uspijeva, ali vremenom svi članovi prihvate zahtjev akademika Dubravka Jelčića i izglasuju pod točkom razno povratak spomenika u prvotno stanje, čime i zadnji pokušaj zamagljivanja s »replikom« propada.

•        Pošto »Savjetodavno znanstveno stručni odbor za izgradnju oltara i pozornice na Bleiburškom polju« više nije mogao, zapravo htio, služiti svrsi »znastveno stručnog« alibija, tajnik-glasnogovornik ga RASPUŠTA objavom internetske poruke, OTKAZOM akademiku i profesorima članovima:            

 

 

ZAŠTO JE NESTALA HRVATSKA VOJSKA S BLEIBURŠKOG SPOMENIKA?

 

•        Prema riječima častnog i cijenjenog Australskog Hrvata, lanjska( 2006. godine ) proslava 10. travnja i komemoracija Bleiburške tragedije , najvećeg ratnog zločina od kada je svijeta i vijeka, bila je masovnija i uspješnija nego ikada. »Bleiburg se više ne može zaustaviti«, kaže Tomislav Beram.

•        Moglo se je očekivati da će oni, koji su desetljećima nijekali postojanje, zatim umanjivali veličinu strahote tog ratnog zločina, da bi na kraju pokušali s argumentom »zaslužene kazne« ženama, djeci i starcima »zločinačke bande«( tj. Hrvatske Vojske ), »tzv. Nezavisne Države Hrvatske«, ne samo početi komemorirati Bleiburški genocid nad Hrvatskim Narodom, nego preuzeti i organizaciju same komemoracije u okviru koje im treba i novi spomenik, »stariji i ljepši«, s novim tekstom u kojem nema HRVATSKE VOJSKE!

•        Ako nije bilo HRVATSKE VOJSKE onda nije bilo ni HRVATSKE DRŽAVE, priznate od tridesetak zemalja!

•        Ako nije bilo HRVATSKE VOJSKE onda nije bilo RATNOG ZLOČINA!

•        Ako nije bilo RATNOG ZLOČINA onda nije bilo RATNIH ZLOČINACA!

•        I još, ako nije bilo HRVATSKE DRŽAVE onda i ova, Republika Hrvatska, može biti  izmišljena, kao što i za NDH tvrde orjunaši, jugoslaveni i četnici!

•        I suprotno, ako je na Bleiburgu izručena HRVATSKA VOJSKA onda je postojala HRVATSKA DRŽAVA i počinjen je RATNI ZLOČIN, koji su počinili RATNI ZLOČINCI, od kojih su mnogi još živi!

•        Činom preuzimanja organizacije komemoracije Bleiburga od strane đelata-partizana, komemoracija bi postala negacija same sebe,  proslava ratnog zločina započetog na Bleiburgu.

 

BLEIBURG U LITERATURI

•        General-major Američke vojske Carles A. Willoughby u svom predgovoru monumentalne knjige Prcela-Guldescu: “Operacija pokolj ”(“Operation Slaughterhouse”) o poslije ratnim masakrima u jugoslaviji, između ostaloga piše( datirano Šestog svibnja 1968. godine ):

 

•        Premda su Tito i njegovi pomoćnici izvršili tu “Operaciju pokolja”, britanski vojni zapovjednici snose moralnu odgovornost. Britanci su bilo obvezni Ženevskom konvencijom* i ratnim zakonima prihvatiti predaju Hrvata i dati Hrvatskoj Vojsci u povlačenju i civilima utočište kako bi ih zaštitili od partizanske osvete.

*)        Godine 1943. Vlada Nezavisne Države Hrvatske postala je potpisnica Ženevske Konvencije iz 1929. godine.

 

Ivo Omrčanin:ENIGMA TITO, Str. 238.

•        Da su Englezi( Britanci) izručili Hrvate suprotno dogovoru i zahtjevu Amerikanaca.

•        Ovdje, vršitelj dužnosti Tajnika Grew kaže da Amerikanci ne razumiju zašto Britanci nisu zaustavili izručenje Hrvata kao što su Amerikanci zahtijevali. Američki stav je jasan:ne uzručiti Hrvate. Britanski stav je jasan: izručiti Hrvate.

           

Javor Novak:Da sam imao Hrvatsku

•        Procjene o 600.000 hrvatskih nevinih ratnih i poratnih žrtava se potvrđuju, pa je samo od 1997. broj masovnih grobnica u Sloveniji porastao sa zastrašujućih više od 200 na nezamislivih 890, što ga čini jednim od najstrašnijih ratnih zločina na tlu Europe.

 

ZAKLJUČAK:NAMJERE, UZROCI, POSLJEDICE, ŽRTVE

 

•        Namjere:

–       Krivotvorenjem povijesti, spriječiti tužbu Republike Hrvatske protiv Velike Britanije za najveći Ratni Zločin od kada je svijeta i vijeka!

•        Uzroci:

–       Ne lustrirana jugo-oligarhija na vlasti u svim porama hrvatskoga društva, uključujući skoro sve medije, uz pomoć vanjskih sila zla radi na slabljenju i rastakanju hrvatskog društva i Hrvatske Države, između ostalog krivotvorenjem povijesti!

•        Posljedice:

–       Veliki odjek i jaki otpor podvali. Nepokololjebiv zahtjev za povrat originalnog teksta na originalni spomenik na prvotnom mjestu. Odlučnost da se komunističko-partizanske povijestne laži ogole, a istina oslobodi 60 godišnjih okova.

•        Žrtva:

Istina, Hrvatski Narod, Republika Hrvatska, ali i svaka Hrvatska Država

 

 

DODATAK-1

 

KUDA SU NESTALI HRVATI?!

Jesu li na Bleiburgu stradali stanovnici toga austrijskog sela?

Hrvatsko Slovo 23.lipnja 2006.

 

Jesu li na Bleiburgu stradali stanovnici toga austrijskog sela – pita se u svojem reagiranju Tomislav Nürnberger

Granitna nadgrobna ploča podignuta na Bleiburškom polju u spomen hrvatskim žrtvama engleske perfidne urote i partizanske nepojmljive svireposti poznate pod imenom Bleiburg i Križni putovi «obnovljena» je i to tako da je sada «starija i ljepša» (kako su Crnogorci kazali o razaranju Dubrovnika)! S nje su nestale riječi hrvatska vojska!

U svom reagiranju (Hrvatsko slovo, 16. lipnja 2006., str. 29) Bože Vukušić nam je rekao puno znanog, ali nije odgovorio na najvažnije pitanje KUDA SU NESTALI HRVATI?! Izgovor da je Hrvatska vojska nestala s ploče jer na Bleiburgu i Križnim putevima nisu stradavali samo hrvatski vojnici nego i hrvatski civili, bio bi smiješan da nije tragičan! S ploče su nestali i HRVATSKI CIVILI i HRVATSKA VOJSKA, a pojavile se «NEDUŽNE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE», koje bi mogle biti stanovnici sela Bleiburg stradali, recimo, od tsunamia!

Vukušićev argument da stradanje gospodina Stjepana Brajdića na Bleiburgu, Križnim putovima i Titovim kazamatima «ne kvalificira za ozbiljnu i kompetentnu raspravu» je isti onaj «argument», kojim su oci mita o socijalističkom samoupravljanju i Obrovcu, mita o socijalizmu s ljudskim licem, ili mita o Jasenovcu, ušutkivali Hrvate 60 godina, kao «nestručne» i «nekompetentne». Naravno, «stručnost» i «kompetentnost» je rezervirana za kumrovačke đake i doktore marksizma, samoupravljanja i nesvrstanosti. Na žalost Bože Vukušića gospodin Stjepan Brajdić je više nego kompetentan, jer su upravo njegovom zadivljujućom odlučnošću i upornošću na Maclju dostojanstveno pokopane 1163 nevine žrtve partizanske nepojmljive svireposti. A reći za gospodina Brajdića da je prilično neupućen u temu o kojoj govori zaista je «smjelost» dostojna «stručnjaka». I na kraju izgaramo od znatiželje i čekamo odgovore na ova jednostavna pitanja: Je li na staroj ploči prebrisan stari tekst i uklesan novi, ili je zamijenjena cijela ploča novom, «starijom i ljepšom»; Tko je taj domoljubni genij koji je sastavio novi «popravljeni» tekst; Je li Republika Hrvatska financirala tu umotvorinu?

O «stručnosti» i «kompetentnosti» auktora novog pravopisanja neka govore sami tekstovi:

Stari tekst: U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ VOJSCI, SVIBANJ 1945;

ZU GEDENKEN AN DIE GEFALLENEN KROATEN; MAI 1945; PODIGAO MILODARIMA PETAR MILOŠ.

Novi «popravljeni» tekst: U SPOMEN NA NEDUŽNE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE; MAI 1945; ZUM GEDENKEN AN DIE UNSCHULDIGEN OPFER DER BLEIBURGER TRAGEDIE; PODIGAO POČASNI BLEIBURŠKI VOD, 1987.

Hrvatsko Slovo 23.lipnja 2006.

 

DODATAK-2

Pismo Hrvatkoga zbora upućeno
na doljnje adrese:

 

•        ZAMJENA TEKSTA NA SPOMENIKU NA BLEIBURGU

•                                                                                         

•        Predsjedniku Republike Hrvatske

•        Predsjedniku Vlade Republike Hrvatske

•        Predsjedniku Sabora Republike Hrvatske

•        Predsjedniku Hrvatske biskupske konferencije

•        Predsjedniku Biskupske konferencije BiH

•        Predsjedniku Islamske zajednice Republike Hrvatske 

•        Predsjedniku Saborskog Odbora za nadzor nad obavještajnim službama

•        Predsjednici HSLS

•        Predsjedniku HSS

•        Predsjedniku HSP

•        Predsjedniku HSU

•        Predsjedniku Počasnog Bleiburškog Voda

•        Predsjedniku Častničkog kluba 242

•        Predsjedniku Udruge ratnih veterana Hrvatski domobran

•        Predsjedniku Hrvatskog društva političkih zatvorenika

•        Predsjedniku Hrvatskog žrtvoslovnog društva

•        Predsjedniku Matice hrvatske

•        Predsjedniku Društva za obilježavanje grobišta ratnih i poratnih žrtava - Varaždin

•        Predsjedniku Hrvatske udruge sudionika Bleiburga i Hrvatskih Križnih putova

•        President Croatian Intercommittee Council for NSW

•        President of the HOP in NSW, Australia

•        Predsjedniku Hrvatskog obrambenog reda

•        Predsjedniku Hrvatskog kulturnog vijeća

•        Predsjedniku Hrvatskog svjetskog kongresa

•        Medijima javnog priopćivanja u Republici Hrvatskoj

•        Hrvatskim tiskovnim medijima u izvandomovinstvu

•        Na Veliku Gospu, 15. kolovoza 2006. 

 

ZAMJENA TEKSTA NA SPOMENIKU NA BLEIBURGU
Na Veliku Gospu, 15. kolovoza 2006. 
Poštovana gospodo,
U svibnju 1945. hrvatska vojska i civili masakrirani su kod Bleiburga u Austriji nakon predaje vojsci Ujedinjenog Kraljevstva Velike Britanije, koja ih je odmah izručila Titovim partizanima i preobučenim četnicima.
Prikupljenim milodarima na tome je mjestu 1952. podignuto spomen obilježje, čiji je nadpis glasio:

 

U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ VOJSCI, SVIBANJ 1945;

ZU GEDENKEN AN DIE GEFALLENEN KROATEN; MAI 1945;

PODIGAO MILODARIMA P. MILOŠ.

Pod izgovorom obnove spomenika, nadpis je promijenjen 26. travnja 2005. tako da sada glasi:

U SPOMEN NA NEDUŽNE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE; MAI 1945;

ZUM GEDENKEN AN DIE UNSCHULDIGEN OPFER DER BLEIBURGER TRAGEDIE;

PODIGAO POČASNI BLEIBURŠKI VOD, 1987.  

Kako je vidljivo iz hrvatskog tiska u inozemstvu i mnogih internetskih foruma, Hrvati diljem svijeta, kao i oni u Domovini, ne prihvaćaju tu promjenu i drže je zlonamjernom podvalom, a oni koji su obnovu novčano pomogli osjećaju se prevarenima.

Tajnik-glasnogovornik Počasnog bleiburškog voda pokušao je promjenu opravdati time, što na Bleiburgu i križnim putevima nisu stradavali samo hrvatski vojnici nego i civili,

ali taj izgovor još uvijek ne opravdava razlog, zbog kojeg je s ploče nestao pridjev 'hrvatski'. Novim spomenikom ne odaje se počast stotinama tisuća izdanih i zvjerski pobijenih Hrvata, naročito ne razoružanoj častnoj hrvatskoj vojsci.

Stoje li Vlada i Sabor RH iza tog novog teksta, ako su uz privatne milodare  financirali obnovu spomenika, okoliša i proslave ?

Suprotno rezoluciji Europskog Parlamenta br. 1481 o osudi zločina komunističkih režima, nije li ta promjena nadpisa pokušaj PRIKRIVANJA GENOCIDA nad Hrvatima?

 

Suprotno rezoluciji Europskog Parlamenta br. 1481 o osudi zločina komunističkih režima, nije li ta promjena nadpisa pokušaj PRIKRIVANJA GENOCIDA nad Hrvatima?

 

Nadalje je vrlo zabrinjavajuća kompjutorska simulacija oltara i pozornice, koju je tajnik-glasnogovornik Počasnog bleiburškog voda poslao na Amac-rb internet mrežu  kao prvi dio u izvedbi velikih planova za Spomenički park, a koja izgleda više kao kafić na Jarunu,  nego spomenik umorenim hrvatskim žrtvama na Bleiburgu i Križnim putevima!

Čudom i našom srećom, preživjeli članovi Počasnog bleiburškog voda i HOP-a posvetili su čitav život da očuvaju uspomenu na strašni zločin. Hvala im!

Sada je to dužnost cijeloga hrvatskog naroda.

Zbog svega navedenog, udruga Hrvatski zbor smatra da spomenički park Bleiburg ne smije više biti na skrbi pojedinaca ili grupe preživjelih s Bleiburga i križnih puteva, nego da skrb i odgovornost moraju preuzeti institucije Republike Hrvatske.

Zato zahtijevamo da:

Počasni bleiburški vod, Sabor i Vlada Republike Hrvatske žurno vrate spomenik u prvobitno stanje, a zatim obustave radove na Spomeničkom parku i prijedloge planova učine javnim s mogućnošću javne kritike.

Sabor ustroji Vijeće za uređenje Spomeničkog parka na Bleiburgu, u koje Vijeće obvezatno trebaju ući osobe iz razseljeništva, koje su dokazale privrženost ideji Hrvatske države, a među njima svakako predstavnici Australskog HOP-a, koji su dugi niz godina financijski pomagali spomenik na Bleiburgu.  

Prijedlog, nacrt i provedba Spomeničkog parka na Bleiburgu budu povjereni kompetentnim i stručnim nasljednicima žrtava Bleiburga,  Križnih puteva ili općenito žrtvama jugo-komunizma.

Hrvatski Sabor osigura početna sredstva i istovremeno pozove vlasti Republike BiH, da se pridruže uređenju Spomeničkog parka Bleiburg, a ujedno i pozove Hrvate diljem svijeta da svojim milodarima doprinesu ostvarenju Spomeničkog parka Bleiburg.

Izgradnja Spomeničkog parka Bleiburg s muzejem, koji bi očitovao tragediju hrvatskog naroda s ogromnim gubitcima nevinih žrtava, bit će prvi korak u nastojanju da se takva tragedija više nikada ne ponovi nad Hrvatskim narodom.

Jednoglasjem svih članova Hrvatskog zbora,

                                               Predsjedatelj

                                               Tomislav Nürnberger

Za vjerodostojnost jamče članovi Hrvatskog zbora:

                                                                                 

                                               Dr. Radoslav Marić

                                                                                   

                                   Ivan Magoči

 

 

20060711__Velenje_godisnjica_Srebrenice.jpg

 

 

 

 

20060804__Grobisce-485_Velenje_Kozelj.jpg

 

 

 

20060804__Grobisce-485_Velenje_Kozelj-KARTA-grobisca.jpg

 

 

 

 

20060826__Vecernji_Zagorac_Ribicic_nema_dokaza.htm

 

 

 

20060828__119_Evidentiranje_v_Velenju_avgust_2006_Marinsek-Marjan-Med-cvetjem-in-trnjem.docm

Od: Mitja Ferenc [ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Poslano: 28. avgust 2006 13:30
Za: Anton Skornšek
Zadeva: RE: evidentiranje v Velenju

 

Spoštovani g. Anton Skornšek

 

Upam, da bom uspel v desetih do štirinajstih dneh dokončati kartografske podlage za več deset grobišč, med njimi tudi za velenjsko. Lepo bi vas prosil še za fotokopijo poglavja 'Vaša gnada, kaj bi rada', iz knjige Marjana Marinška »Med cvetjem in trnjem« za katero mi je omenjeni pisal, da vam jo je dal (če so v njej res kakšni podatki, ki bi koristili).

 

Lepe pozdrave iz Ljubljane

 

Mitja Ferenc

From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
Sent: Monday, August 28, 2006 1:21 PM
To: Miktja Ferenc
Subject: evidentiranje v Velenju

 

Pozdravljeni g. dr. Mitja Ferenc!

 

Dovolite, da se ponovno oglasim v zvezi z morebitnim dokončanjem evidentiranja grobišča v Velenju. V kolikor ste časovno to uspeli, bi vas prosil za dokončni dokument, ker nameravam v jeseni poročati občinskemu svetu Občine Šoštanj o zaključenem delu komisije, ki je vodila evidentiranje v Šoštanju. Glede ostalih potencialnih grobišč v Velenju sem se pogovarjal z osebami, ki so po letu 1992 vodile te aktivnosti, vendar niso odkrili nič koristnega. Veliko je bilo povedanega, toda nič natančno pokazanega. Sam sem na osnovi pričevanja dr. Ivana Kralja in g. Franca Ojsterška raziskoval v strminah gozda nad Starim Velenjem, a nisem našel nič podobnega pričevanjem. Na potencialnih mestih je danes divji gozd in ni možno odkriti mest grobišč. Sedanji bližnji stanovalci so mlajši in se ničesar ne spominjajo. S tem vsa zadeva nikakor ni zaključena, morda se dokopljemo do koristne priče.

Lepo pozdravljeni in hvala za sodelovanje!

 

Anton Skornšek

 

 

 

20060828__119_RE_evidentiranje_v_Velenju_poizvedovanje-o-grobiscu-ni-uspeha_dopis_Ferencu.docm

Od: Mitja Ferenc [ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Poslano: 28. avgust 2006 13:30
Za: Anton Skornšek
Zadeva: RE: evidentiranje v Velenju

 

Spoštovani g. Anton Skornšek

 

Upam, da bom uspel v desetih do štirinajstih dneh dokončati kartografske podlage za več deset grobišč, med njimi tudi za velenjsko. Lepo bi vas prosil še za fotokopijo poglavja 'Vaša gnada, kaj bi rada', iz knjige Marjana Marinška »Med cvetjem in trnjem« za katero mi je omenjeni pisal, da vam jo je dal (če so v njej res kakšni podatki, ki bi koristili).

 

Lepe pozdrave iz Ljubljane

 

Mitja Ferenc

From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
Sent: Monday, August 28, 2006 1:21 PM
To: Miktja Ferenc
Subject: evidentiranje v Velenju

 

Pozdravljeni g. dr. Mitja Ferenc!

 

Dovolite, da se ponovno oglasim v zvezi z morebitnim dokončanjem evidentiranja grobišča v Velenju. V kolikor ste časovno to uspeli, bi vas prosil za dokončni dokument, ker nameravam v jeseni poročati občinskemu svetu Občine Šoštanj o zaključenem delu komisije, ki je vodila evidentiranje v Šoštanju. Glede ostalih potencialnih grobišč v Velenju sem se pogovarjal z osebami, ki so po letu 1992 vodile te aktivnosti, vendar niso odkrili nič koristnega. Veliko je bilo povedanega, toda nič natančno pokazanega. Sam sem na osnovi pričevanja dr. Ivana Kralja in g. Franca Ojsterška raziskoval v strminah gozda nad Starim Velenjem, a nisem našel nič podobnega pričevanjem. Na potencialnih mestih je danes divji gozd in ni možno odkriti mest grobišč. Sedanji bližnji stanovalci so mlajši in se ničesar ne spominjajo. S tem vsa zadeva nikakor ni zaključena, morda se dokopljemo do koristne priče.

Lepo pozdravljeni in hvala za sodelovanje!

 

Anton Skornšek

 

 

 

20060831__Nas_Cas_Vovk_Da_se_se_naprej_slisi_Njihov_glas_Graska-gora-NOB-Erjavec-Karel-Meh-Srecko.docm

Vir: Velenje, »Naš čas« 31. avgust 2006.

 

Da se še naprej jasno sliši njihov glas

 

Tradicionalno veliko udeležencev na sobotnem srečanju borcev, planincev, veteranov vojne za Slovenijo na Graški gori

 

Milena Krstič - Planinc

Foto: Stane Vovk

 

Graška gora, 26. avgusta  - "Na ta dan tukaj povezujemo tri za naš danes in jutri zelo pomembna obdobja, vsaj tri generacije in štiri dogodke: 65. obletnico začetka druge svetovne vojne, 62. obletnico pohoda Štirinajste divizije na Štajersko, 15. obletnico osamosvojitve Slovenije in praznik Mestne občine Velenje" je na tradicionalnem, zdaj že dvajsetem srečanju borcev, planincev in veteranov vojne za Slovenijo. Članov policijskega združenja Sever in mnogih drugih na Graški gori. stičišču treh občin, dejal slavnostni govornik župan Mestne občine Srečko Meh." Tu se zbiramo ljudi zato, da se še naprej jasno sliši naš glas." Srečanje je pripravilo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Velenje. Kot vsa leta se je na srečanju tudi tokrat zbralo veliko ljudi od vsepovsod, med njimi župani sosednjih občin, prišel pa je tudi minister za obrambo v vladi Republike Slovenije Karel Erjavec.

"Eni mislijo, da morda NOB sploh ni bila potrebna, da bi lahko čakali doma in Slovenija bi dobila svojo državo. Partizansko gibanje se je zgodilo zato, ker so si ljudje želeli ubraniti domovino. Slovenci smo si svojo državo zaslužili. Brez generala Maistra, brez NOR in brez osamosvojitvene vojne, Slovenci danes ne bi imeli. svoje države. Povem vam lahko, da DeSuS nikoli ne bo dovolil, da bi se sprejemali taki vojni zakoni, ki bi spreminjali zgodovino. Spoštuje naj se resnica, a je rekel in bil deležen gromkega aplavza prisotnih.

Prav tako kot so ga bili deležni vsi nastopajoči, zastavonoše, konjeniki ..., posebej pa skupina "borcev" partizanskega odreda Triglav, ki goji partizansko tradicijo. "Smo sinovi in vnuki partizanov, ki jim rdeča zvezda ni tuja," je povedal eden od njih. Med njimi je bil tudi predstavnik koroških partizanov Lipej Kolenik. "Zelo rad sem tukaj," je rekel. "Že zato, da ne pozabimo časov, ki so za nami, " in jih povabil, da pridejo kdaj tudi tukajšnji Slovenci k njim, ko se spominjajo kakšnih pomembnih dogodkov iz preteklosti.

Planinci so jo, kot že vsa leta pred tem, na Graško goro mahnili peš. Njih in vse je v imenu prirediteljev pozdravil tudi predsednik Planinskega društva Velenje Jože Melanšek. Vsa leta pa so še posebej toplo na Graški gori sprejeti borci Štirinajste divizije. Tudi tokrat jih je prišlo kar nekaj. čeprav, kot je rekel Lojze Dolničar, predsednik odbora Štirinajste, jih je iz leta v leto manj. sOd 1.112 borcev, ki so krenili na Štajersko. jih je danes živih še 108", Vsem so se poklonili s položitvijo venca pred spomenik na Graški gori.

 

2006. avgust

 

2006. avgust

 

 

 

 

2006. avgust

 

 

 

20061009__120_Evidentiranje_v_Velenju_9.10.06._prosnja-za-koncanje-vrisa.docm

Od: Anton Skornšek
Poslano: 9. oktober 2006 9:19
Za: 'Miktja Ferenc'
Zadeva: Evidentiranje v Velenju

 

Spoštovani dr. Mitja Ferenc.

 

Ponovno se oglašam in vas prosim za dokumenta z vrisom grobišča v Velenju. Kot sem seznanjen imate obilico dela in ne utegnete vsega dokončati, vendar bi želel z delom dokončati tudi jaz. V mesecu novembru se bom upokojil in ne bom mogel več prejemati pošte v elektronski obliki; to namreč prejemam na službeni naslov. Prosim, da mojo prošnjo vzamete na znanje.

Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni.

 

A. Skornšek

 

 

 

 

200611__Grobisce-485_Kozelj.jpg

 

 

 

 

20061115__121_RE_odgovor_Ferencu_nov.2006._izmenjava-podatkov-evidentiranje-grobisc.docm

Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. november 2006 9:35
Za: 'Ferenc Mitja'
Zadeva: RE: Velenje-Koželj

 

Spoštovani dr. Mitja Ferenc!

 

Iskreno se zahvalim za poslane dokumente o evidentiranju grobišča v Velenju. S tem sem uradno zaključil projekt za občino Šoštanj. V kolikor bo prišlo do izkopavanja velikih grobišč, se morda še srečava. Do takrat pa še enkrat hvala za pomoč pri strokovnem delu.

 

Lep pozdrav!

Anton Skornšek  

 

From: Ferenc Mitja [mailto:Mitja.Ferenc@ff.uni-lj.si]
Sent: Wednesday, November 15, 2006 8:19 AM
To: Anton Skornšek
Subject: Velenje-Koželj

 

Pozdravljeni!

 

Pošiljam Vam kartografijo grobišča v Velenju. Se opravičujem za zamudo.

 

Lep pozdrav,

Mitja Ferenc

 

 

 

2006x__Olivera_Milosavljevic-POTISNUTA_ISTINA-Kolaboracija-Antisemitizam_u_Srbiji_1941.-1944._Beograd_2006.docm