2006 - glava
agrarna
izbjeglica
dragutin
U
2022 - 1956 = 66
* * *
= = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =
= = = =
* * *
200601__Politicki-Zatvorenik_br-166_2006.g_ZV-Talan_dragutin_Donji_Lug.pdf
GLASILO HRVATSKOG DRUŠTVA POLITIČKIH ZATVORENIKA
(HDPZ)
GODINA
XV. - SIJEÈANJ 2006. CIJENA 15 KN XV. - SIJEČANJ 2006. BROJ 166
http://safaric-safaric.si/zds-$$/$$-03/$$-glava_2006/200601__Politicki-Zatvorenik_br-166_2006.g_ZV-Talan_dragutin_Donji_Lug.pdf
20060515__112_Evidentiranje_v_Velenju_2006_Ferenc_ukrepanje-nic-se-ne-dela-glede-ZRTEV.docm
Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. maj 2006 12:07
Za: 'ferenc.mitja@guest.arnes.si'
Zadeva: Evidentiranje v Velenju
Spoštovani g.
dr. Ferenc Mitja!
Dovolil sem se
vam ponovno oglasiti. Proti koncu letošnje zime ste mi obljubili, da se srečamo
v Velenju v zvezi z evidentiranjem večjega grobišča. Upam, da se še ukvarjate s
temi zadevami, zato bi vas prosil za možnost izvedbe posnetkov na terenu. Prosim
vas, da mi sporočite po vaših možnostih termin in točen čas srečanja. Ker župan
mestne občine Velenje, kljub zapisom njihove
občinske komisije v tej zadevi ničesar ne ukrene, smatram, da sem na prošnjo
prizadetih, katerih svojci ležijo v tem grobišču, dolžan nekaj storiti v tej
smeri.
Lep pozdrav!
Anton Skornšek
20060613__114_Grobisce_Kozelj_evidentiranje_Ferenc-spomenik-za-strica-Skaza_SANDIRANJE-slikanje.docm
Zapis o
izvedbi evidentiranja grobišča pod Koželjem pri Velenju
10. januarja
2006 pošljem E - sporočilo dr. Ferencu s prošnjo, da izvede evidentiranje
grobišča pod Koželjem pri Velenju.
11. januarja mi
po isti poti odgovori in predlaga izvršitev konec zime, ko bo teren
dostopnejši. Odgovoril sem mu, da se s predlogom strinjam.
8. junija 2006 mi pošlje sporočilo, da bo v soboto, 9.6.2006, opravljal evidentiranje na Pohorju in bi se lahko
oglasil tudi v Velenju. Strinjal sem se s tem predlogom in dogovorila sva se za
mesto snidenja na veliki novi Petrolovi bencinski črpalki pred Velenjem.
V soboto, 10.6.2006
ob 16.45 uri, sva se dobila in se napotila na mesto grobišča pod hribom Koželj.
Potok Trebušnico sva tokrat prečkala preko nove brvi, ki je bila narejena pred
kratkim časom (ko sem prvič raziskoval to grobišče ni bilo nobene brvi ali
mostu).
Prispela sva na mesto grobišča in prvo zagledala skromen pomnik, ki ga
je naredil Ivan Skaza svojemu stricu, ki
je bil tu zakopan.
Z novo sondirno
napravo brez antene, je dr. Ferenc vnesel preko satelita mesto grobišča v svoj
register. Posnetek kasneje v laboratoriju obdelajo in vrišejo v zemljevidne
mape ter določijo evidenčno številko grobišča. Povedal je, da je napaka pri registriranju z novo sondirno
napravo le nekaj decimetrov v naravi.
Po končanem
sondiranju je prostor grobišča še poslikal z digitalnim fotoaparatom. Pogoji za
slikanje so bili slabi, ker je bil mrak v gozdu (pred tem je deževalo in bilo
je temno oblačno). Omenil sem mu, da imam verjetno boljše posnetke, ki sem jih
opravil pomladi leta 2005 pri sončnem vremenu in, ko drevesa še niso imela listja.
Prosil me je, če mu posnetke lahko pošljem. Obljubil sem mu, da mu pošljem
posnetke grobišča in tudi dokumente z zapisi pogovorov, ki sem jih opravil z go
Gradišnikovo, g. Skazom in dr. Kraljem.
Bil je vesel sodelovanja in tudi dokumentov, ki mu jih bom poslal. Ob 17.30 uri
sva končala z delom v gozdu in se poslovila na križišču, kjer se cesta odcepi
na Gorico.
V torek,
13.6.2006, sem mu obljubljene dokumente poslal
po elektronski pošti in ga še enkrat zaprosil za končne dokumente o
evidentiranem grobišču (za to delo bo potreboval s še drugimi primeri 14 dni
ali morda več).
Šoštanj,
13.6.2006 Zapisal:
Anton Skornšek
20060615__115_Vprasanje_o_vecih_grobiscih_v_Velenju__Ferenc-Vel.sekretar-Ostrsek-1991-grobisc-4-zrtev-15-Nemci-ustasi-(Hrvati).docm
Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. junij 2006 8:15
Za: 'Miktja Ferenc'
Zadeva: RE: Dokumenti o grobišču Koželj pri Velenju
Pozdravljeni g. Ferenc!
Na vaše
vprašanje ne morem takoj odgovoriti. O tem se bom pogovoril z g. Francem
Ojsterškom in vas o novostih takoj obvestil.
LP
A. Skornšek
From: Miktja Ferenc
[mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Sent: Wednesday, June 14, 2006 11:14 PM
To: Anton Skornšek
Subject: RE: Dokumenti o grobišču Koželj pri Velenju
Spoštovani
V dokumentu
občine Velenje z dne 6.3.1991,
ki ga je podpisal Franc Ojsteršek sekretar SO Velenje so navedena štiri
grobišča. Kot prvo je navedeno grobišče Staro Velenje – Malo
gradišče na levi strani ceste
Velenje – Pesje. Po oceni naj bi bilo tam pokopanih do 15 oseb, domnevno Nemci,
ustaši. Ali vam je o tem morda znanega kaj več ?
Lep pozdrav,
Mitja Ferenc
From: Anton Skornšek
[mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
Sent: Tuesday, June 13, 2006 9:40 AM
To: Miktja Ferenc
Subject: Dokumenti o grobišču Koželj pri Velenju
Pozdravljeni
g. dr. Ferenc!
Pošiljam vam
nekaj dokumentov v zvezi z grobiščem v Velenju. Zahvalim se za opravljeno delo
v soboto in pričakujem izgotovljene dokumente, ki bi jih potreboval za zaključitev
evidentiranja v šaleški dolini.
Lep pozdrav!
A. Skornšek
20060615__116_Informacije_o_Kozelju_ostanki_Ferenc_Marinsek-Marjan_znana-nekaj.imen-zrtev.docm
Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. junij 2006 10:20
Za: 'Miktja Ferenc'
Zadeva: RE:
Spoštovani!
Hvala za
informacijo!
LP
From: Mitja Ferenc
[mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Sent: Thursday, June 15, 2006 10:05 AM
To: Anton Skornšek
Subject:
Spoštovani,
Za grobišče pod Kožljem, mi je g. Marjan Marinšek
stanujoč Cesta IV/4, Velenje poslal pismo v katerem piše da se je pozanimal za
grobišče in dobil imena Velenjčanov, ki naj bi bili tam ubiti. Pravkar sem mu
poslal elektronsko pošto za posredovanje imen, vam pa pošiljam še njegov
telefon 03 8982571 in njegov mobi 031 393522.
LP, Mitja Ferenc
20060615__117a_Grobisca_v_Velenju_Ojstrsek-Staro-Velenje-Malo-Gradisce-levo-ob-cesti-Velenje-tov.Gorenje-200m-od-spomenika-talcev-proti-Jakobu-200m-jame-v-gozdu.docm
Zapis o
iskanju informacij za grobišča v Velenju
Dne, 15.6.2006,
mi je poslal E-mail dr. Mitja Ferenc, s katerim me seznanja o
dokumentih, ki jih je izdelala komisija za grobišča pri
Svetu Občine Velenje. Tej komisiji je predsedoval dr. Ivan Kralj, ki je izdelal dokumentacijo o
izsledkih grobišč v Velenju. Te dokumente je verificiral in shranil g. Franc
Ojsteršek, ki je bil v letu 1991 sekretar občine Velenje. Nanj me je s
sporočilom opomnil dr. Mitja Ferenc. Poklical sem g. Ojsterška (poiskal sem
njegovo tel. številko in sicer je:
586-48-73) in ga povprašal o nastajanju teh
dokumentov in tudi še o številu grobišč ter njihovih lokacijah. Povedal mi je
stvari, ki sem jih že vedel (grobišče pod Koželjem,
grobišča na Goricah v Šoštanju). Na vprašanje kje pa je grobišče, ki mi ga je
omenil dr. Ferenc (Staro Velenje – Malo Gradišče,
ki leži na levi strani ceste iz Velenja
proti tovarni Gorenje), mi postregel s podatkom, da leži cca 200 m oddaljeno od spomenika talcem v starem
Velenju. Pot vodi na desni strani proti sv Jakobu in je 200 m oddaljen prostor v gozdu s posebnimi jamami. Natančneje mi kraja ni mogel opisati. Povedal sem mu, da
grobišča v Šoštanju poznamo pa tudi grobišče pod Kožljem. Smatra, da točnih
pričevanj ni mogoče več najti in bo vse samo le ugibanje kdo je zakopan pod
Kožljem. Nad Starim Velenjem naj bi bili pokopani
Nemci, ali morda Hrvati (ustaši).
Tega dne mi je
poslal še E-mail dr. Ferenc s katerim me navezuje z g. Marjanom Marinškom.
Sporoča mi, da mu je Marinšek poslal pismo s katerim sporoča, da ve za imena
pobitih pod Koželjem. Dr. Ferenc mi je poslal tudi naslov in telef. številko g.
Marinška, da bi lažje stopil z njim v stik.
Poklical sem g.
Marinška (Cesta IV/4, Velenje; GSM: 031-393-522 in domačo št. tel.: 898-25-71). Po najini seznanitvi sem izvedel
od njega, da so imena, ki jih ima, zapisana v njegovi knjigi Med cvetjem in
trnjem, ki jo je izdal pred leti. Predlaga mi, da se oglasim pri njem in knjigo
lahko kupim. Na ta način bi iz pričevanj, ki jih je zapisal več v svoji knjigi,
izvedel in našel imena, ki so zame zanimiva. Sklenil sem in mu tudi
povedal, da ga obiščem v Kulturnem domu Velenje na 2. nadstropju, kjer je
zaposlen.
Šoštanj, 15.6.2006 Zapisal:
Anton Skornšek
20060615__117b_Grobisca_v_Velenju_grobisce-pod-Kozeljem_Marinsek-Marjan-knjiga-Med-cvetjem-in-trnjem_nekaj-imen_zrtev.docm
Zapis o
iskanju informacij za grobišča v Velenju
Dne, 15.6.2006,
mi je poslal E-mail dr. Mitja Ferenc, s katerim me seznanja o
dokumentih, ki jih je izdelala komisija za grobišča pri
Svetu Občine Velenje. Tej komisiji je predsedoval dr. Ivan Kralj, ki je izdelal dokumentacijo o
izsledkih grobišč v Velenju. Te dokumente je verificiral in shranil g. Franc
Ojsteršek, ki je bil v letu 1991 sekretar občine Velenje. Nanj me je s
sporočilom opomnil dr. Mitja Ferenc. Poklical sem g. Ojsterška (poiskal sem
njegovo tel. številko in sicer je:
586-48-73) in ga povprašal o nastajanju teh
dokumentov in tudi še o številu grobišč ter njihovih lokacijah. Povedal mi je
stvari, ki sem jih že vedel (grobišče pod Koželjem,
grobišča na Goricah v Šoštanju). Na vprašanje kje pa je grobišče, ki mi ga je
omenil dr. Ferenc (Staro Velenje – Malo Gradišče, ki leži na levi strani ceste iz Velenja proti tovarni Gorenje),
mi postregel s podatkom, da leži cca 200 m oddaljeno od spomenika talcem v starem Velenju. Pot vodi na desni strani proti sv Jakobu in je 200 m oddaljen prostor v gozdu s posebnimi jamami. Natančneje mi kraja ni mogel opisati.
Povedal sem mu, da grobišča v Šoštanju poznamo pa tudi grobišče pod Kožljem.
Smatra, da točnih pričevanj ni mogoče več najti in bo vse samo le ugibanje kdo
je zakopan pod Kožljem. Nad Starim Velenjem naj bi
bili pokopani Nemci, ali morda Hrvati (ustaši).
Tega dne mi je
poslal še E-mail dr. Ferenc s katerim me navezuje z g. Marjanom Marinškom.
Sporoča mi, da mu je Marinšek poslal pismo s katerim sporoča, da ve za imena
pobitih pod Koželjem. Dr. Ferenc mi je poslal tudi naslov in telef. številko g.
Marinška, da bi lažje stopil z njim v stik.
Poklical sem g.
Marinška (Cesta IV/4, Velenje; GSM: 031-393-522 in domačo št. tel.: 898-25-71). Po najini seznanitvi sem izvedel
od njega, da so imena, ki jih ima, zapisana v njegovi knjigi Med cvetjem in
trnjem, ki jo je izdal pred leti. Predlaga mi, da se oglasim pri njem in knjigo
lahko kupim. Na ta način bi iz pričevanj, ki jih je zapisal več v svoji knjigi,
izvedel in našel imena, ki so zame zanimiva. Sklenil sem in mu tudi
povedal, da ga obiščem v Kulturnem domu Velenje na 2. nadstropju, kjer je
zaposlen.
Šoštanj, 15.6.2006 Zapisal:
Anton Skornšek
20060620__Velenje_Vabilo_Slovencem_nacionalizem.jpg

20060623-01_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-02_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-03_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-04_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-05_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-06_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-07_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-08_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-09_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-10_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-11_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-12_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-13_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-14_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-15_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-16_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-17_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-18_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-19_Bleiburg_PPS-kopije_slike.jpg

20060623-20_20060815_Bleiburg-spomenik_Hrvatski_ZBOR.docm
Bleiburg
metamorfoza spomenika
Namjere – uzroci - posljedice
UVOD
Oslobađenjem od srbske okupacije
i obnovom hrvatske države početkom 90ih, monstruozni ratni zločini nad
hrvatskom vojskom i civilima počinjeni nakon kraja Drugog Svjetskog rata sve se
teže skrivaju. Stotine tisuća pogubljenih pripadnika Hrvatske Vojske i
hrvatskih civila, staraca, žena i djece na Bleiburgu i Križnim Putevima je
»Najveći ratni zločin od kada je svijeta i vijeka«( Viceadmiral Joachim
Lietzmann ). Taj genocid nakon okončanja Drugog Svjetskog rata, počinjen
od strane vojske Velike Britanije izručenjem pripadnika Hrvatske Vojske
zaštičenih Ženevskim konvencijama titinim partizanima , ruši mit o »humanoj i
civiliziranoj Europi« kao kuću od karata i pokazuje da je komunistička
Jugoslavija, a ne Hrvatska, nastala na zločinu. Pokušaj prijevare promjenom
originalnog teksta na Bleiburškom spomeniku: U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ
VOJSCI, SVIBANJ 1945; je razotkriven i osudjen od Hrvata širom svijeta, pa je
pod njihovim pritiskom dva puta mijenjan!.
METAMORFOZA TEKSTA NA BLEIBURŠKOM SPOMENIKU
Originalni tekst odaje počast od Engleza izručenoj, a
partizana pogubljenoj Hrvatskoj vojsci:
U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ VOJSCI, SVIBANJ 1945;
Novi «popravljeni» tekst briše svaki spomen na
Hrvatsku vojsku, pa čak i Hrvate:
U SPOMEN NA NEDUŽNE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE; MAI 1945;
Nakon prosvjeda Hrvata širom svijeta, tekst je još jednom
promijenjen:
U SPOMEN NA HRVATSKE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE
Brisanjem spomena Hrvatske Vojske sa spomenika pokušalo se
sakriti činjenicu da je izručena Hrvatska Vojska Nezavisne Države Hrvatske,
zaštićena Ženevskim konvencijama, a ne neka »banda«, kako nas pokušavaju
uvjeriti tzv. »antifašisti«.
KRONOLOGIJA PODVALE
•
Početkom 2006. godine g. Stjepan Brajdić, nesvršeni učenik Častničke
škole Nezavisne Države Hrvatske u Ilici 242, preživjeli s Bleiburga i Križnih
puteva, osuđenik na smrt kao devetnaestgodišnjak, pomilovan na 20 godina, a odslužio
deset, vodeći grupu učenika na Bleiburg ostaje zapanjen promjenom teksta na
spomeniku. Tekst je promijenjen tako "profesionalno", identičnim
tipom slova, da je prijevaru moglo primijetit samo oko hrvatskog patriota! Sa
spomenika su nestale riječi:HRVATSKA VOJSKA!
•
Kada su fotografije stare i nove Bleiburške ploče obišle svijet
internetom i očekivano podigle ogorčene proteste od Amerike do Australije
stotinama elektronskih poruka i desecima novinskih članaka, složnih u zahtjevu
da se spomenik vrati u prvotno stanje, tajnik-glasnogovornik PBV osniva
tzv. »Savjetodavno znanstveno stručni odbor za izgradnju oltara i pozornice na
Bleiburškom polju« čijim častnim imenima pokušava manipulirati i otkloniti
zahtjeve iz cijelog svijeta za povratak spomenika u prvotno stanje.
•
To mu u početku i uspijeva, ali vremenom svi članovi prihvate zahtjev
akademika Dubravka Jelčića i izglasuju pod točkom razno povratak spomenika u
prvotno stanje, čime i zadnji pokušaj zamagljivanja s »replikom« propada.
•
Pošto »Savjetodavno znanstveno stručni odbor za izgradnju oltara i
pozornice na Bleiburškom polju« više nije mogao, zapravo htio, služiti svrsi
»znastveno stručnog« alibija, tajnik-glasnogovornik ga RASPUŠTA objavom
internetske poruke, OTKAZOM akademiku i profesorima članovima:
ZAŠTO JE NESTALA HRVATSKA VOJSKA S BLEIBURŠKOG
SPOMENIKA?
•
Prema riječima častnog i cijenjenog Australskog Hrvata, lanjska( 2006.
godine ) proslava 10. travnja i komemoracija Bleiburške tragedije ,
najvećeg ratnog zločina od kada je svijeta i vijeka, bila je masovnija i
uspješnija nego ikada. »Bleiburg se više ne može zaustaviti«, kaže Tomislav
Beram.
•
Moglo se je očekivati da će oni, koji su desetljećima nijekali
postojanje, zatim umanjivali veličinu strahote tog ratnog zločina, da bi na
kraju pokušali s argumentom »zaslužene kazne« ženama, djeci i starcima
»zločinačke bande«( tj. Hrvatske Vojske ), »tzv. Nezavisne Države Hrvatske«, ne
samo početi komemorirati Bleiburški genocid nad Hrvatskim Narodom, nego
preuzeti i organizaciju same komemoracije u okviru koje im treba i novi
spomenik, »stariji i ljepši«, s novim tekstom u kojem nema HRVATSKE VOJSKE!
•
Ako nije bilo HRVATSKE VOJSKE onda nije bilo ni HRVATSKE DRŽAVE,
priznate od tridesetak zemalja!
•
Ako nije bilo HRVATSKE VOJSKE onda nije bilo RATNOG ZLOČINA!
•
Ako nije bilo RATNOG ZLOČINA onda nije bilo RATNIH ZLOČINACA!
•
I još, ako nije bilo HRVATSKE DRŽAVE onda i ova, Republika Hrvatska,
može biti izmišljena, kao što i za NDH tvrde orjunaši, jugoslaveni i četnici!
•
I suprotno, ako je na Bleiburgu izručena HRVATSKA VOJSKA onda je postojala
HRVATSKA DRŽAVA i počinjen je RATNI ZLOČIN, koji su počinili RATNI
ZLOČINCI, od kojih su mnogi još živi!
•
Činom preuzimanja organizacije komemoracije Bleiburga od strane
đelata-partizana, komemoracija bi postala negacija same sebe, proslava
ratnog zločina započetog na Bleiburgu.
BLEIBURG U LITERATURI
•
General-major Američke vojske Carles A. Willoughby u svom predgovoru
monumentalne knjige Prcela-Guldescu: “Operacija pokolj ”(“Operation
Slaughterhouse”) o poslije ratnim masakrima u jugoslaviji, između
ostaloga piše( datirano Šestog svibnja 1968. godine ):
•
Premda su Tito i njegovi pomoćnici izvršili tu “Operaciju
pokolja”, britanski vojni zapovjednici snose moralnu odgovornost. Britanci su
bilo obvezni Ženevskom konvencijom* i ratnim zakonima prihvatiti predaju Hrvata
i dati Hrvatskoj Vojsci u povlačenju i civilima utočište kako bi ih zaštitili
od partizanske osvete.
*) Godine 1943. Vlada Nezavisne Države
Hrvatske postala je potpisnica Ženevske Konvencije iz 1929. godine.
Ivo Omrčanin:ENIGMA TITO, Str. 238.
•
Da su Englezi( Britanci) izručili Hrvate suprotno dogovoru i
zahtjevu Amerikanaca.
•
Ovdje, vršitelj dužnosti Tajnika Grew kaže da Amerikanci ne razumiju
zašto Britanci nisu zaustavili izručenje Hrvata kao što su Amerikanci
zahtijevali. Američki stav je jasan:ne uzručiti Hrvate. Britanski stav
je jasan: izručiti Hrvate.
Javor Novak:Da sam imao Hrvatsku
•
Procjene o 600.000 hrvatskih nevinih ratnih i poratnih žrtava se
potvrđuju, pa je samo od 1997. broj masovnih grobnica u Sloveniji porastao sa
zastrašujućih više od 200 na nezamislivih 890, što ga čini jednim od
najstrašnijih ratnih zločina na tlu Europe.
ZAKLJUČAK:NAMJERE, UZROCI, POSLJEDICE, ŽRTVE
•
Namjere:
– Krivotvorenjem
povijesti, spriječiti tužbu Republike Hrvatske protiv Velike Britanije za najveći
Ratni Zločin od kada je svijeta i vijeka!
•
Uzroci:
– Ne
lustrirana jugo-oligarhija na vlasti u svim porama hrvatskoga društva,
uključujući skoro sve medije, uz pomoć vanjskih sila zla radi na slabljenju i
rastakanju hrvatskog društva i Hrvatske Države, između ostalog krivotvorenjem
povijesti!
•
Posljedice:
– Veliki
odjek i jaki otpor podvali. Nepokololjebiv zahtjev za povrat originalnog teksta
na originalni spomenik na prvotnom mjestu. Odlučnost da se
komunističko-partizanske povijestne laži ogole, a istina oslobodi 60 godišnjih
okova.
•
Žrtva:
Istina, Hrvatski Narod, Republika
Hrvatska, ali i svaka Hrvatska Država
DODATAK-1
KUDA SU NESTALI HRVATI?!
Jesu li na Bleiburgu stradali stanovnici toga austrijskog
sela?
Hrvatsko Slovo 23.lipnja 2006.
Jesu li na Bleiburgu stradali stanovnici toga austrijskog
sela – pita se u svojem reagiranju Tomislav Nürnberger
Granitna nadgrobna ploča podignuta na Bleiburškom polju u
spomen hrvatskim žrtvama engleske perfidne urote i partizanske nepojmljive
svireposti poznate pod imenom Bleiburg i Križni putovi «obnovljena» je i to
tako da je sada «starija i ljepša» (kako su Crnogorci kazali o razaranju
Dubrovnika)! S nje su nestale riječi hrvatska vojska!
U svom reagiranju (Hrvatsko slovo, 16. lipnja 2006., str.
29) Bože Vukušić nam je rekao puno znanog, ali nije odgovorio na najvažnije
pitanje KUDA SU NESTALI HRVATI?! Izgovor da je Hrvatska vojska
nestala s ploče jer na Bleiburgu i Križnim putevima nisu stradavali samo
hrvatski vojnici nego i hrvatski civili, bio bi smiješan da nije tragičan!
S ploče su nestali i HRVATSKI CIVILI i HRVATSKA VOJSKA, a pojavile se «NEDUŽNE
ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE», koje bi mogle biti stanovnici sela Bleiburg
stradali, recimo, od tsunamia!
Vukušićev argument da stradanje gospodina Stjepana Brajdića
na Bleiburgu, Križnim putovima i Titovim kazamatima «ne kvalificira za
ozbiljnu i kompetentnu raspravu» je isti onaj «argument», kojim su oci mita
o socijalističkom samoupravljanju i Obrovcu, mita o socijalizmu s ljudskim
licem, ili mita o Jasenovcu, ušutkivali Hrvate 60 godina, kao «nestručne» i
«nekompetentne». Naravno, «stručnost» i «kompetentnost» je rezervirana za
kumrovačke đake i doktore marksizma, samoupravljanja i nesvrstanosti. Na žalost
Bože Vukušića gospodin Stjepan Brajdić je više nego kompetentan, jer su upravo
njegovom zadivljujućom odlučnošću i upornošću na Maclju dostojanstveno pokopane
1163 nevine žrtve partizanske nepojmljive svireposti. A reći za gospodina
Brajdića da je prilično neupućen u temu o kojoj govori zaista je
«smjelost» dostojna «stručnjaka». I na kraju izgaramo od znatiželje i čekamo
odgovore na ova jednostavna pitanja: Je li na staroj ploči prebrisan stari
tekst i uklesan novi, ili je zamijenjena cijela ploča novom, «starijom i
ljepšom»; Tko je taj domoljubni genij koji je sastavio novi «popravljeni»
tekst; Je li Republika Hrvatska financirala tu umotvorinu?
O «stručnosti» i «kompetentnosti» auktora novog pravopisanja
neka govore sami tekstovi:
Stari tekst: U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ
VOJSCI, SVIBANJ 1945;
ZU GEDENKEN AN DIE GEFALLENEN KROATEN; MAI 1945; PODIGAO
MILODARIMA PETAR MILOŠ.
Novi «popravljeni» tekst: U SPOMEN NA
NEDUŽNE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE; MAI 1945; ZUM GEDENKEN AN DIE UNSCHULDIGEN
OPFER DER BLEIBURGER TRAGEDIE; PODIGAO POČASNI BLEIBURŠKI VOD, 1987.
Hrvatsko Slovo 23.lipnja 2006.
DODATAK-2
Pismo Hrvatkoga zbora upućeno
na doljnje adrese:
•
ZAMJENA TEKSTA NA SPOMENIKU NA BLEIBURGU
•
•
Predsjedniku Republike Hrvatske
•
Predsjedniku Vlade Republike Hrvatske
•
Predsjedniku Sabora Republike Hrvatske
•
Predsjedniku Hrvatske biskupske konferencije
•
Predsjedniku Biskupske konferencije BiH
•
Predsjedniku Islamske zajednice Republike Hrvatske
•
Predsjedniku Saborskog Odbora za nadzor nad obavještajnim službama
•
Predsjednici HSLS
•
Predsjedniku HSS
•
Predsjedniku HSP
•
Predsjedniku HSU
•
Predsjedniku Počasnog Bleiburškog Voda
•
Predsjedniku Častničkog kluba 242
•
Predsjedniku Udruge ratnih veterana Hrvatski domobran
•
Predsjedniku Hrvatskog društva političkih zatvorenika
•
Predsjedniku Hrvatskog žrtvoslovnog društva
•
Predsjedniku Matice hrvatske
•
Predsjedniku Društva za obilježavanje grobišta ratnih i poratnih žrtava
- Varaždin
•
Predsjedniku Hrvatske udruge sudionika Bleiburga i Hrvatskih Križnih
putova
•
President Croatian Intercommittee Council for NSW
•
President of the HOP in NSW, Australia
•
Predsjedniku Hrvatskog obrambenog reda
•
Predsjedniku Hrvatskog kulturnog vijeća
•
Predsjedniku Hrvatskog svjetskog kongresa
•
Medijima javnog priopćivanja u Republici Hrvatskoj
•
Hrvatskim tiskovnim medijima u izvandomovinstvu
•
Na Veliku Gospu, 15. kolovoza 2006.
ZAMJENA TEKSTA NA SPOMENIKU NA BLEIBURGU
Na Veliku Gospu, 15. kolovoza 2006.
Poštovana gospodo,
U svibnju 1945. hrvatska vojska i civili masakrirani su kod Bleiburga u
Austriji nakon predaje vojsci Ujedinjenog Kraljevstva Velike Britanije, koja ih
je odmah izručila Titovim partizanima i preobučenim četnicima.
Prikupljenim milodarima na tome je mjestu 1952. podignuto spomen obilježje,
čiji je nadpis glasio:
U ČAST I SLAVU POGINULOJ HRVATSKOJ VOJSCI, SVIBANJ 1945;
ZU GEDENKEN AN DIE GEFALLENEN KROATEN; MAI 1945;
PODIGAO MILODARIMA P. MILOŠ.
Pod izgovorom obnove spomenika, nadpis je promijenjen 26.
travnja 2005. tako da sada glasi:
U SPOMEN NA NEDUŽNE ŽRTVE BLEIBURŠKE TRAGEDIJE; MAI 1945;
ZUM GEDENKEN AN DIE UNSCHULDIGEN OPFER DER BLEIBURGER
TRAGEDIE;
PODIGAO POČASNI BLEIBURŠKI VOD, 1987.
Kako je vidljivo iz hrvatskog tiska u inozemstvu i mnogih
internetskih foruma, Hrvati diljem svijeta, kao i oni u Domovini, ne prihvaćaju
tu promjenu i drže je zlonamjernom podvalom, a oni koji su obnovu novčano
pomogli osjećaju se prevarenima.
Tajnik-glasnogovornik Počasnog bleiburškog voda pokušao
je promjenu opravdati time, što na Bleiburgu i križnim putevima nisu stradavali
samo hrvatski vojnici nego i civili,
ali taj izgovor još uvijek ne opravdava razlog, zbog
kojeg je s ploče nestao pridjev 'hrvatski'. Novim spomenikom ne odaje se počast
stotinama tisuća izdanih i zvjerski pobijenih Hrvata, naročito ne razoružanoj
častnoj hrvatskoj vojsci.
Stoje li Vlada i Sabor RH iza tog novog teksta, ako su uz
privatne milodare financirali obnovu spomenika, okoliša i proslave ?
Suprotno rezoluciji Europskog Parlamenta br. 1481 o osudi
zločina komunističkih režima, nije li ta promjena nadpisa pokušaj
PRIKRIVANJA GENOCIDA nad Hrvatima?
Suprotno rezoluciji Europskog Parlamenta br. 1481 o osudi
zločina komunističkih režima, nije li ta promjena nadpisa pokušaj
PRIKRIVANJA GENOCIDA nad Hrvatima?
Nadalje je vrlo zabrinjavajuća kompjutorska simulacija
oltara i pozornice, koju je tajnik-glasnogovornik Počasnog bleiburškog voda
poslao na Amac-rb internet mrežu kao prvi dio u izvedbi velikih planova za
Spomenički park, a koja izgleda više kao kafić na Jarunu, nego spomenik
umorenim hrvatskim žrtvama na Bleiburgu i Križnim putevima!
Čudom i našom srećom, preživjeli članovi Počasnog
bleiburškog voda i HOP-a posvetili su čitav život da očuvaju uspomenu na
strašni zločin. Hvala im!
Sada je to dužnost cijeloga hrvatskog naroda.
Zbog svega navedenog, udruga Hrvatski zbor smatra da
spomenički park Bleiburg ne smije više biti na skrbi pojedinaca ili grupe preživjelih
s Bleiburga i križnih puteva, nego da skrb i odgovornost moraju preuzeti
institucije Republike Hrvatske.
Zato zahtijevamo da:
Počasni bleiburški vod, Sabor i Vlada Republike Hrvatske
žurno vrate spomenik u prvobitno stanje, a zatim obustave radove
na Spomeničkom parku i prijedloge planova učine javnim s mogućnošću javne
kritike.
Sabor ustroji Vijeće za uređenje Spomeničkog parka na
Bleiburgu, u koje Vijeće obvezatno trebaju ući osobe iz razseljeništva, koje su
dokazale privrženost ideji Hrvatske države, a među njima svakako predstavnici
Australskog HOP-a, koji su dugi niz godina financijski pomagali spomenik na
Bleiburgu.
Prijedlog, nacrt i provedba Spomeničkog parka na Bleiburgu
budu povjereni kompetentnim i stručnim nasljednicima žrtava Bleiburga, Križnih
puteva ili općenito žrtvama jugo-komunizma.
Hrvatski Sabor osigura početna sredstva i istovremeno pozove
vlasti Republike BiH, da se pridruže uređenju Spomeničkog parka Bleiburg, a
ujedno i pozove Hrvate diljem svijeta da svojim milodarima doprinesu ostvarenju
Spomeničkog parka Bleiburg.
Izgradnja Spomeničkog parka Bleiburg s muzejem, koji bi
očitovao tragediju hrvatskog naroda s ogromnim gubitcima nevinih žrtava, bit će
prvi korak u nastojanju da se takva tragedija više nikada ne ponovi nad
Hrvatskim narodom.
Jednoglasjem svih članova Hrvatskog zbora,
Predsjedatelj
Tomislav
Nürnberger
Za vjerodostojnost jamče članovi Hrvatskog zbora:
Dr. Radoslav
Marić
Ivan Magoči
20060711__Velenje_godisnjica_Srebrenice.jpg

20060804__Grobisce-485_Velenje_Kozelj.jpg

20060804__Grobisce-485_Velenje_Kozelj-KARTA-grobisca.jpg

20060826__Vecernji_Zagorac_Ribicic_nema_dokaza.htm

|
ZAR NIJE TOLIKO PUTA IZRECENO:
VRANA VRANI NE KOPLJE OCI !
|
</div<>
|
|
|
|
|
26.08.2006 16:55, VECERNJI
LIST
SLOVENIJA Reakcija nakon obustave procesa protiv
Mitje Ribičiča
Slovenija nije našla nijednog zločinca
Autor Vlado
Zagorac, Ljubljana
Unatoč odluci Višeg suda u
Ljubljani o obustavi procesuiranja bivšega visokog slovenskog političkog
dužnosnika Mitje Ribičiča (87) kao okrivljenika za zločine nad civilnim
stanovništvom počinjene u proljeće 1945. godine slovenska policija
nastavlja istražne radnje, odnosno prikupljanje dokaza, otkrivanje lokacija
i počinitelja masovnih ubojstava.
Prva prijava
Ribičič je tada bio drugi čovjek tajne policije OZNA u Sloveniji, a istragu je zahtijevalo slovensko Vrhovno državno tužiteljstvo zbog sumnje da je odlučujuće pridonio ubojstvu 217 osoba.
To je sastavi dio provedbe projekta
"Sprava" ("Pomirba"), izjavio je kriminalist Pavel Jamnik, koji je protiv Ribičiča sastavio kaznenu prijavu, prvu koja je u Sloveniji podignuta protiv neke
poznate osobe. Predsjednik slovenske
organizacije boraca Narodnooslobodilačkog rata Janez Stanovnik tvrdi da
dokaze izravne krivnje za
masovna ubojstva treba tražiti u Beogradu jer se zna tko je tada bio vrhovni
komandant, sekretar Partije i šef države i tu je odluku donio državni vrh, a ne Ljubljana.
Degradacija partizana
Uvjeren je da je sadašnjaslovenska
akcija pokrenuta da se domobranioslobode odgovornosti za izdajui da se partizani predstave kao zločinci. Tvrdi da
priča o velikim arhivskim dokazimau Beogradu nije utemeljena jer su se ti događajidogađali u Sloveniji i ondje su postojalidokumenti.
Nezadovoljstvo obustavom Ribičićeva procesuiranja izrazila
je i glavna slovenska državna tužiteljica Barbara
Brezigar, koja je ocijenila da je sud u tom postupku postavio neuobičajeno visoke standarde dokazivanja stupnja osnovanosti sumnje.
Bivši slovenski glavni
državni tužitelj Anton Drobnič drži da je za Sloveniju krajnje sramotno što
ni nakon 15 godina postojanja i 60 godina od poslijeratnih ubojstava nije
uspjela pronaći niti jednog zločinca.

|
<div< p="">
Z LETI SPOMIN POPUSTI
|
</div<>
|
|
|
|
|
VEČER,
30.10.2000
Komemoracija ob spomeniku nad Lehnom
Prvič so se zbrali svojci in člani Društva
mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko
V soboto
so se svojci in nekaj članov Društva mobiliziranih Slovencev v nemško
vojsko prvič zbrali na organizirani komemorativni slovesnosti ob grobu,
tragičnih žrtev, ki so 4. januarja 1944 izgubile življenje nad Lehnom nad
Ribniškem Pohorju. Na spomeniku, ki so ga postavili svojci, piše »Umrli so
sredi najhujše vojne od roke tistih, ki so jim zaupali«. Na spomeniku so
imena osmih od enajstih mladih ljudi, ki so se hoteli umakniti pred nemška
oblastjo in mobilizacijo, v nemško vojsko.
Dobili so
zvezo s terensko organizacijo in pripeljala jih je v Pohorski partizanski
odred. V Pohorskem odredu so jih sumili, da so plavogardisti in agenti
gestapa z nalogo, da izvedejo udar v pohorski partizanski enoti. Vse so
aretirali in jih z mučenjem prisilili, da so priznali sum. Dva sta umrla že
med zaslišanjem. Potem ko so dobili sporočilo, da se bližajo Nemci, se je
enota umaknila. Dvema je uspelo pobegniti, druge zaslišance pa so
postrelili, je tragične dogodke opisal Milan
Klemenčič iz mariborskega odbora Društva mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko. Svojci pobitih so zato letos poleti ovadili
poveljnika štaba Pohorskega odreda Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja vojnega
hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.
(miš)
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Stanovnik: NOB ni bil državljanska vojna
"Slovenija
je bila na strani zaveznikov!"
DaP/STA, Tor 26.04.2005,
19:39
Ljubljana - "Zmaga v
drugi svetovni vojni ni pomenila samo zloma nacifašizma, ampak tudi zmago
moderne civilizacije. Danes pa zgodovinski spomin na te dogodke bledi in
nove generacije čedalje manj vedo o dogajanju pred 60 leti," je na
slavnostni skupščini Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije
ocenil njen predsednik Janez Stanovnik. Poudaril je tudi, da je
bila Slovenija na strani zaveznikov in se med drugim dotaknil povojnih
pobojev.
"Slovenija je bila na strani zaveznikov"
Stanovnik je opozoril, da se danes "dogaja sindrom mešanja dogodkov"v
času med letoma 1941 in 1945, ko so si stali nasproti zavezniške sile in
nacifašizem, in dogajanja po vojni, ko sta si stala nasproti demokracija in
boljševizem. Pojavlja se "enačenja totalitarizma ",
ko se pojavnih oblik ne loči od vsebine. Vsebina boja proti nacifašizmu je
bila po svoji vsebini bistveno drugačna od povojnega konflikta med
demokracijami in boljševizmom, je pojasnil Stanovnik. Poudaril je, da je
bila Slovenija na strani zaveznikov. Sicer pa za Slovence fašizem ni bil
samo ideologija, ki je nastopala proti najbolj osnovnim načelom humanizma,
ampak predvsem ideologija nacionalnega genocida.
Narodnoosvobodilna borba ni bila zgolj oboroženi odpor, ampak si je za cilj
postavila tudi izpolnitev tradicionalnih političnih zahtev slovenskega
narodnega programa - združene Slovenije, uveljavitve demokracije, izgradnje
lastne vojske, doseganja polne pravice do samoodločbe in odločanja o
notranji ureditvi. To so bile tudi temeljne točke Osvobodilne fronte, ki so
bile "hrbtenica slovenskega odpora", je dejal Stanovnik,
ki je dodal, da so bile te programske točke večinoma tudi uresničene. Res
pa je, da je bila pluralistična demokracija uveljavljena šele po 50 letih
in da ni bila ustanovljena samostojna slovenska država. A slednje je bilo
po drugi svetovni vojni cilj, ki ga je bilo politično nemogoče uresničiti,
je dejal predsednik zveze borcev.
"NOB ni bil državljanska vojna"
Zavrnil je trditev, da pri NOB ni šlo predvsem za borbo z okupatorjem,
ampak da je bila to pravzaprav državljanska vojna. Za komunistično partijo
je bila bistvena borba z okupatorjem, čeprav ni skrivnost, da je imela
"tudi svoj dolgoročni načrt in da je partija tekom vojne gradila
svojo politično moč, ki jo je takoj po vojni prelila v revolucijo ".
Stanovnik se je vprašal, ali bi zavezniki res podpirali NOB, če bi šlo pri
tem za revolucijo.
Obžalovanje povojnih pobojev
V zvezi s povojnimi poboji je poudaril, da jih je zveza borcev večkrat
obsodila in obžalovala. Pri tem je opozoril tudi na odgovornost vodstva
nasprotne strani, ki je ljudi "zapeljalo, da so šli na Koroško,
čeprav so jim zavezniki vnaprej povedali, da jim ne bodo dali statusa
vojnih ujetnikov, ker so Hitlerjevi prostovoljci in ne Hitlerjevi vojaki".
Vodstvo pa je odšlo v Argentino, Kanado in Ameriko. " Zaradi
tega trdim, da je bil to zločin, zločin pa je bil tudi, da je jugoslovanska
armada velik teh ljudi pobila brez dolžnega sodnega procesa," je
dejal Stanovnik.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Zamenjava totalitarizmov še ne pomeni
svobode
Peterle:Slovenija
zaostaja v jasnem opredeljevanju do totalitarne preteklosti
STA/G.P., Pet
06.05.2005, 14:14
Ljubljana - Posebnost
Slovenije je, da zaostaja v jasnem opredeljevanju odnosa do totalitarnega
dela svoje preteklosti, je dejal slovenski poslanec v Evropskem
parlamentu Alojz Peterle (EPP/NSi). Zaradi
nerazčiščenega odnosa do tega dela slovenske preteklosti po njegovem
prepričanju "prihaja do čustvenih situacij, dejstev na terenu, ki
vznemirjajo javnost in sprožajo različne komentarje". Čim bolj bo
ta odnos razčiščen, tem manj bo pojavov, kot so se zgodili na Trnovem ali
drugod, je menil Peterle.
Kot je spomnil, je prejšnji teden v Evropskem parlamentu že potekala
živahna razprava, kaj se bo praznovalo 9. maja. Veliko je bilo razprav o
totalitarizmih in o tem, kaj je svoboda. Znano je stališče baltskih držav,
da zamenjava enega totalitarizma z drugim še ne pomeni svobode. To velja
tudi za slovensko zgodbo, je povedal slovenski evropski poslanec.
Evropski poslanci, ki se bodo teh vprašanj dotaknili tudi v sredo, ko bodo
v okviru rednega plenarnega zasedanja v Strasbourgu opravili razpravo o
prihodnosti Evrope 60. let po koncu druge svetovne vojne, si zelo
prizadevajo, da bi bile kategorije jasne; kaj je zmaga nad okupatorji, kaj
je zmaga nad nacifašizmom in kaj nadaljevanje totalitarizma po komunistični
strani.
Narava vseh totalitarizmov v bistvu enaka
Peterle je bil po lastnih besedah pred leti prvi, ki je postavil fašizem,
nacizem in komunizem na isto raven. Ob tem je vse bolj prepričan, da je
narava vseh totalitarizmov v bistvu enaka. Je protičloveška in
nedemokratična, je dejal. Če je zgodovinska stroka uspela jasno formulirati
odnos do nacifašizma, bi bilo po njegovem mnenju prav, da pošteno,
verodostojno in resnicoljubno formulira odnos tudi do komunističnega
totalitarizma. Peterle je ob tem vesel, da prihaja do razčiščevanja in
ga tudi pozdravlja, kakor pozdravlja tudi revizijo. Po njegovem mnenju je
potrebno marsikaj pogledati na novo, marsikaj pa sploh še pogledati.
TIGR načenja monopol komunistične partije
Evropski poslanec se je dotaknil tudi aktualnega dogajanja v zvezi vlogo
organizacije TIGR, ki do pred nekaj časa ni bila del javne zavesti kot neko
posebno dejstvo. "Razumemo, zakaj ne - ker je na nek način
načenjala monopol, ki si ga je partija vzela pri vodenju boja proti
okupatorju," je dajal Peterle in nadaljeval, da so TIGR danes
na nek način posvojili, pri čemer pa lahko pride do problema resnice. V tem
smislu, tako Peterle, je bila proslava ob 27. aprilu, dnevu upora
proti okupatorju, na Mali gori pri Ribnici, na kateri je govoril premier
Janez Janša, pomembno in dobrodošlo dejstvo v skladu z resnico.
Janša je takrat poudaril vlogo protifašističnih upornikov organizacije TIGR,
ki so se prvi na slovenskem ozemlju spopadli z okupatorjem. V govoru je med
drugim dejal, da so Slovenci ves čas v drugi svetovni vojni dokazovali svoj
odpor. V teh prizadevanjih se je iz vojaškega vidika najvišje povzpela prav
organizacija TIGR, katere pripadniki in simpatizerji pomenijo najstarejše
oborožene protifašiste v Evropi, je dejal Janša.
Peterle se no udeležil praznovanja v Ajdovščini
Glede vprašanja obletnice ustanovitve slovenske vlade v Ajdovščini
je Peterle povedal, je bil sam povabljen na praznovanje, ter pojasnil,
zakaj se ga ne bo udeležil. "To ni prva slovenska vlada, bila pa je
prva komunistična oziroma revolucionarna vlada," je povedal. Sam
se strinja s tistimi, ki menijo, da če je to res bila vlada, potem jo je
treba videti tudi v kontekstu Roga, pobojev, kulakov, tudi na Primorskem
nasilnega prerazporejanja imetja.
Zanj je to bila ena od slovenskih vlad revolucionarne narave in z
revolucionarnimi nameni v službi totalitarnega reda in brez demokratične
osnove. "Vidim veliko razliko med vlado, ki je izšla iz
demokratičnih volitev, ali med vladami, ki so nastale iz drugačne politične
podlage".
Peterle si želi, da bi Slovenija sledila ostalim srednje- in
vzhodnoevropskim državam, ki so bile sposobne opredeliti jasen
moralnopolitičen in resnicoljuben odnos do totalitarnega dela svoje
preteklosti. Kot je spomnil, je že leta 1991 v Teharjah izjavil, da dela
razliko med patriotizmom in revolucionarnimi nameni, kar pa je včasih težko
razdeliti. Kot je še dejal, ni za to, da država prevzema vlogo
zgodovinopisca, je pa za to, da omogoči demokratične razmere, ki jih sam
sicer ni vedno čutil, zato da bi zgodovinarji sproščeno in brez težav
sledili resnici.
Na Brdu pri Kranju se bo sicer 22. maja sestala prva slovenska vlada, ki je
sodelovala pri osamosvojitvi Slovenije, je še napovedal Peterle.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Parlamentarne stranke o II. svetovni
vojni
J.Z./STA, Sob
07.05.2005, 16:08
Ljubljana - Parlamentarne
stranke imajo različen odnos do dogajanja med drugo svetovno vojno in po
njej, s tem da ločnica poteka večinoma po črti koalicija (brez DeSUS) -
opozicija. STA je preverila stališča sedmih strank o tem, kakšni bi morali
biti poudarki ob obeleževanju 60. obletnice konca vojne, o medvojnem
dogajanju na slovenskih tleh in o načinu preseganja delitev glede vprašanj
polpretekle zgodovine. Predstavniki vseh strank pa se bodo - drugače kot na
primer pred desetimi leti - udeležili osrednjih državnih slovesnosti ob
obletnici.
SDS: Nekatere delitve se ne bi smele vleči v prihodnost
SDS podpira odločitev o obeležitvi 60. obletnice konca druge svetovne vojne
tako v organizaciji vlade kot državnega zbora. Spominske slovesnosti pa naj
bodo takšne, "da bodo povezovale in ne ločevale, da se ne bi
ponovno odpirale delitve ali ponovile umetne vojne". Pri tem ne bi
smeli zmanjševati ali pa poveličevati dogodkov iz preteklosti, menijo v
največji vladni stranki, in poudarjajo, da je "v interesu vseh
državljanov, da se nekatere delitve, ki so usodno zaznamovale slovensko
zgodovino, ne vlečejo tudi v prihodnost". Člani SDS se bodo
sicer udeleževali prireditev, ki bodo organizirane v spomin na 60.
obletnico konca vojne.
Med drugo svetovno vojno je po mnenju SDS v Sloveniji hkrati potekala NOB,
državljanska vojna in revolucija, v zvezi z delitvami glede vprašanj
polpretekle zgodovine pa menijo, da je "mogoča sprava za
prihodnost in nedvoumno kesanje ter odpuščanje za dogodke, ki so se zgodili
v preteklosti". To je namreč po mnenju vodilne vladne stranke
tisto izhodišče, ki omogoča razvoj demokracije, gospodarstva ter strpne
drže posameznikov, ki si delijo skupno državo. Poudarjajo še, da je stranka
zagovornica demokratične slovenske države in zato "nikoli ne
bo zagovarjala kakršnihkoli zločinov, ne glede na ideološki predznak, ki ga
nekateri postavljajo pred zločinsko ravnanje". V zvezi s tem
so v SDS prepričani, da je za perspektivno prihodnost potrebno takšno
soglasje o preteklosti, ki omogoča demokratičen napredek.
NSi: V Sloveniji doslej ideološki terorizem
V NSi so prepričani, da bi morala Slovenija konec vojne obeležiti s
spominom in pieteto "do vseh padlih v vojni, komunistični
revoluciji in do vseh kriminalno ubitih po vojni". Na proslavah ob
obletnici tako ne sme biti zmagovalcev in poražencev, saj so vsi skupaj
ustvarili lastno državo. Za tiste žrtve, ki niso dobile pravice do groba,
pa mora poskrbeti država, svojcem vseh padlih in ubitih mora omogočiti
dostop do vseh podatkov o pokojniku ter poskrbeti za popravo krivic. V
drugi največji vladni stranki bodo sicer obletnico obeležili v ponedeljek v
Lukovici, kjer bo potekal posvet s predsedniki občinskih in regijskih
odborov NSi. Poslanci pa se bodo v Cankarjevem domu udeležili tudi osrednje
proslave.
V času druge svetovne vojne in po njej so bili na slovenskih tleh navzoči
tako narodnoosvobodilni boj kot državljanska vojna in revolucija, zato bo
treba raziskati vsa dejstva omenjenih dogajanj, če se hočemo približati
resnici. "Dosedanja uradna ena resnica v posesti strank,
temelječih na pridobitvah revolucije, predstavlja nezakonit ideološki
terorizem," menijo v Novi Sloveniji. Sprava med obema
stranema pa bo mogoča tedaj, ko bodo preučena in raziskana vsa dejstva
tistega časa.
SLS: V Normandijo nas niso povabili
Konec druge svetovne vojne je pomemben dosežek v spopadu med demokracijo in
totalitarizmom, vendar predstavlja šele prvo fazo tega boja, so v SLS
odgovorili na vprašanje o tem, kako bi morala Slovenija obeležiti konec
vojne. Z osvoboditvijo pa ni prišlo do dokončne zmage demokracije nad
totalitarizmom, saj so poraz fašizma in nacizma z uvedbo svojega
totalitarnega sistema izrabili komunisti. Za dokončno zmago demokracije v
Evropi v SLS štejejo padec berlinskega zidu in dogodke, ki so mu sledili,
ob tem pa se zavedajo, da je bil 9. maj predpogoj za zlom komunizma kot
zadnjega totalitarnega sistema v Evropi.
Dogajanje v Sloveniji med drugo vojno ljudska stranka ocenjuje kot
kombinacijo NOB in revolucije, v kateri je slednja vedno bolj
prevladovala. "Dokaz za to je tudi, da Slovenijo na proslave,
povezane z drugo svetovno vojno, denimo izkrcanja v Normandiji, niso
povabili." V SLS sicer spoštujejo vse, ki so se borili proti
nacizmu, fašizmu in komunizmu, menijo pa, da ni mogoče vseh partizanov
povezovati s povojnimi poboji in revolucijo, kakor tudi ni mogoče vseh
domobrancev obtoževati za izdajstvo slovenskega naroda. V tem kontekstu v
SLS ocenjujejo, da Slovenija potrebuje pravno obravnavo dogodkov med in po
drugi svetovni vojni, sprava pa po njihovem ne more biti kolektivna, ampak
je lahko samo individualna.
DeSUS: Zgodovina bo odgovorila na vsa vprašanja
Slovenija mora 60. obletnico zmage nad nacifašizmom obeležiti kot članica
zmagovite koalicije. Treba je poudariti, da je bila Slovenija na strani
zmagovalcev in da je tudi ta zmaga ustvarila pogoje za to, da je Slovenija
danes samostojna država, je povedal predsednik DeSUS Anton Rous.
Po njegovih besedah se bodo predstavniki najmanjše vladne stranke udeležili
proslav ob obletnici na različnih koncih Slovenije, med drugim v Ljubljani
in Ajdovščini. Rous je še poudaril, da je bil obrambni minister Karl
Erjavec govornik ob dnevu upora proti okupatorju v Mariboru, da se
je sam ob tej priložnosti udeležil slovesnosti na Mali Gori in da je bil
kot predstavnik vlade prisoten na obletnici osvoboditve Prekmurja.
Med drugo svetovno vojno je šlo za narodnoosvobodilni boj, saj so v
partizane odhajali Slovenci, ki jim je "tuji škorenj želel
osvojiti domači prag", v partizane pa so odhajali ne glede na
ideološko pripadnost, je pojasnil Rous. V zvezi z revolucijo in
državljansko vojno je ocenil, da se morajo s tem ukvarjati predvsem
zgodovinarji. "Zgodovina bo vsem prisodila njihovo
mesto." V zvezi s spravo je Rous ocenil, da mladi niso
obremenjeni s spori iz preteklosti, obžaluje pa, da Slovenci po letu 1990
niso sledili spravnemu dejanju iz Kočevskega Roga, ki sta ga opravila
nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar ter
nekdanji predsednik Milan Kučan.
LDS: Proti izkoriščanju prevrednotenja zgodovine
Slovenski narod se lahko s ponosom in brez sramu spominja dosežkov odporniškega
gibanja v drugi svetovni vojni, njegovi veličini primerno pa bi moralo biti
tudi praznovanje, menijo v največji opozicijski stranki LDS. Zelo pomembna
je tudi slovesnost v Moskvi, na kateri bi v liberalni demokraciji
pričakovali tudi predstavnike vlade. Vodstvo LDS in nekateri poslanci se
bodo udeležili slovesnosti ob 60. obletnici ustanovitve prve slovenske
povojne vlade v Ajdovščini in slovesne seje v DZ, posebnih prireditev pa
stranka ne bo prirejala.
Ob praznovanju obletnice želijo v LDS sicer poudariti predvsem sodelovanje
slovenskega odporniškega gibanja z zavezniki ter osvetliti pomen te zmage
za razvoj slovenske državnosti in povojne Evrope. Pri tem bi morala ključne
poteze potegniti tudi vladajoča koalicija, ki ne zastopa le svojih volivcev,
temveč vse državljane.
V LDS tudi menijo, da ni mogoče zanikati zgodovinskih dejstev, ki
potrjujejo, da so bile v Sloveniji v času druge svetovne vojne prisotne
tudi formacije, ki so delovale v interesu okupatorjev. Izvensodne povojne
poboje sicer obsojajo, a obenem odločno nasprotujejo "poskusom
prevrednotenja zgodovine, ki jih aktualna politična oblast izkorišča za
svoje ozke politične interese". V LDS menijo, da bo spravo
prineslo predvsem preseganje ter odmikanje od ideoloških in demagoških
pogledov in interpretacij polpretekle zgodovine.
SD: Z uporom smo se ohranili kot Slovenci
Slovenija je bila s partizanskim uporom na strani zmagovitih zaveznikov
druge svetovne vojne, kar je še danes njena pomembna evropska
kvalifikacija, je v zvezi z bližnjo obletnico konca vojne pojasnil
predsednik SD Borut Pahor. Zato bi si morala po njegovem
Slovenija skupaj z zaveznicami prizadevati za ohranjanje spomina na
milijone žrtev, ki jih je zahtevala nestrpna politika. Tako bo po mnenju
Pahorja prav udeležba Socialnih demokratov na vseh pomembnih prireditvah ob
obletnici konca vojne hkrati tudi njihov način obeležitve tega dogodka.
Glede vprašanja o tem, kako bi opredelil dogajanje v Sloveniji med drugo
svetovno vojno, Pahor kot najpomembnejše izpostavlja dejstvo, da "smo
se s partizanskim uporom ohranili kot Slovenci". V tem smislu
mora partizanstvo ostati pozitivna zgodovinska vrednota, ki ji nič ne more
vzeti tega sijaja. "Tudi ne dejstvo, da je ena politična sila
že med časom upora proti okupatorju, zlasti pa po njem, uzurpirala vso
oblast zase, kar je bilo protidemokratično dejanje." Tudi
sprava je po Pahorjevem mnenju mogoča in potrebna, razume pa jo predvsem
kot strpno sožitje različnih pogledov na polpreteklo zgodovino. Po drugi
strani predsednik SD sprave ne razume kot zapis ene politične resnice o
vojnem obdobju, saj ne gre za pisanje zgodovine. "S spravo pa
razumem tudi sposobnost politike, da iz naukov preteklosti črpa navdih za
reševanje problemov v prihodnosti."
SNS: Za enotno stališče
Slovenija bi morala ob obeleževanju konca druge svetovne vojne domači in
mednarodni javnosti podati enotno stališče o obsodbi nacifašizma in domačih
kolaboracionistov, menijo v SNS. "V SNS cenimo in gradimo na
narodnoosvobodilni borbi, slovenskem partizanstvu, tigrovcih in vseh
tistih, ki so s svojim delom pripomogli k temu, da se je Slovenija uprla
domačim izdajalcem in tujim agresorjem," je v imenu
nacionalne stranke menil Sašo Peče.
Poslanci SNS se bodo ob obletnici konca vojne udeležili slavnostne seje DZ
in osrednje državne slovesnosti v Cankarjevem domu. Poslanec Srečko
Prijatelj pa se bo danes v Ajdovščini udeležil prireditve ob 60. obletnici
ustanovitve narodne vlade Slovenije.
Ker je bila Slovenija "napadena s strani nacifašistov in
domačih izdajalcev", so v SNS prepričani, da je v Sloveniji
potekala narodnoosvobodilna borba in ne državljanska vojna ali revolucija.
Na vprašanje, ali je v Sloveniji mogoča sprava oziroma na kakšen način naj
bi presegli delitve glede vprašanj polpretekle zgodovine, pa je
podpredsednik državnega zbora odgovoril, da so delitve glede vprašanj
polpretekle zgodovine "žal precej politično obarvane".
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Ribičič ovaden za genocid
Grozi
mu kazen od deset do trideset let zapora
Rok Praprotnik/D.P., Tor
24.05.2005, 20:12
Ljubljana – Po poročanju TV
Slovenija je nekdanjega visokega funkcionarja komunističnega režima in
pripadnika Ozne Mitjo Ribičiča policija ovadila zaradi
storitve kaznivega dejanja genocida po 373. členu kazenskega zakonika.
Ta člen govori o tem, da se z zaporom od deset do trideset let kaznuje
tisti, ki »z namenom, da bi popolnoma ali deloma uničil kakšno narodnostno,
etnično, rasno ali versko skupino, ukaže pobijati njene člane ali jim
povzročati hude telesne poškodbe ali hudo spodkopavati njihovo telesno ali
duševno zdravje ali prisilno izseljevati prebivalstvo ali spraviti skupino
v take življenjske razmere, ki vodijo k njenemu popolnemu ali delnemu
pokončanju, ali uporabiti ukrepe, s katerimi se preprečujejo rojstva med
člani skupine, ali prisilno preseljevati otroke v kakšno drugo skupino«. Z
enako kaznijo se kaznuje tisti, ki enako dejanje stori proti kakšni
socialni ali politični skupini.
Ovadba zoper Ribičiča je plod policijske akcije Sprava, ki poteka od leta
2001 in doslej ni dala oprijemljivih rezultatov, je poročala TVS. S
povojnimi poboji se pri generalni policijski upravi ukvarja
kriminalist Pavle Jamnik.
Sicer pa sta Mitjo Ribičiča že leta 1998 ovadila mariborski odvetnik Dušan
Ludvik in Walter Smolej z Dunaja. Ribičič je, kot
sta zapisala, skupaj s Tonetom Ferencem od 21. novembra
1944, nato pa od 9. maja 1945 do leta 1950, še posebej na Štajerskem,
organiziral in sodeloval pri popolnem uničenju nemške narodnostne skupine,
ki se je izvajalo s pobijanjem brez sodbe in zapiranjem v uničevalna
taborišča. Tožilstvo je ovadbo zavrnilo.
* * * * * * * * * * * * * * * * *

Depeša Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade
Borisu Kidriču z dne 25. junija 1945 o prepočasnem "čiščenju" |foto: Dokumentacija Dela
Ljubljana – Nekaj zgodovinarjev, ki se ukvarjajo z
novejšo zgodovino, smo povprašali, ali poznajo Kardeljevo depešo
predsedniku vlade Kidriču in kaj menijo o terminu “čiščenje”. Depešo
pozna tudi kriminalist Pavel Jamnik, ki je prejšnji
teden ovadil Mitjo Ribičiča zaradi suma genocida.
Dr. Jera Vodušek Starič: “Kakšno počasnost pri čiščenju je
25. junija 1945 Kardelj očital Kidriču, bi si bilo mogoče pojasniti šele
tedaj, če bi poznali kontekst. Čiščenje je namreč kompleksen pojem.
Predstavljen in razdelan je v moji knjigi Prevzem oblasti. Čiščenje
terena je pomenilo vojaške akcije, čiščenje uprave je pomenilo odpuščanje
nezanesljivih ljudi, čiščenje sodstva enako. Res je, da se je ta izraz
uporabljalo tudi v smislu likvidacij oziroma pobijanja, vendar iz tako
kratke depeše ni zanesljivo, da gre za to. Ker je bila depeša sprejeta ob
11. uri dopoldne, bi za kontekst morali vedeti, kaj sta se Kidrič in
Kardelj tistega dne pogovarjala, kaj je Kidrič sporočil Kardelju zjutraj,
ponoči. In še to bi morali vedeti, kaj je tiste dni počela Ozna, se
pravi, kaj je 'čistil' Maček.”
Dr. Peter Vodopivec: “Dokument je znan.
Prepričan sem, da bi bilo, če bi vztrajali pri sodni obravnavi vseh, ne
le domobrancev, marveč tudi drugih civilnih oseb, obtoženih
protipartizanskega gibanja, žrtev pobojev veliko manj. Očitno je bila
nekje že sprejeta odločitev, da teh primerov ne bodo odstopili rednim
sodiščem. Tega pa v Sloveniji brez Kardelja gotovo ne bi bilo mogoče
skleniti. Ribičič je bil v tem kontekstu operativec.”
Dr. Aleš Gabrič: “Ko sem se zanimal za sodišča nacionalne
časti, tega dokumenta nisem videl, pa tudi bolj so me zanimali
intelektualci in njihovo sojenje. V Kidričevem kabinetu sem pregledal
nekaj depeš, vendar so nekatere tako skopo napisane, da je treba imeti še
kakšen dokument za večjo jasnost. Zato tako hitro ni mogoče natančneje
odgovoriti, kaj pomeni. Depeše so včasih samo korespondenca, odgovori
eden na drugega. Drugo, kar je treba vedeti, je to, da so depeše
pošiljali samo tajno in samo prek velikih partijskih funkcionarjev in ni
rečeno, da jo je dobil član vlade, ki ni bil tudi član partije. Te
direktne povezave so bile bolj partijske, manj pa vladne. Da je bilo
napovedano, da bodo sodišča narodne vesti ukinjena, lahko povsem
verjamemo, ker smo bili osvobojeni pol leta pozneje kot Srbija, kjer so
take stvari začeli že jeseni leta 1944. Slovenija je bila pač osvobojena
zadnja, zato je z eporacijo zamujala in jo je začela šele po vojni.”
Omenjeno depešo je pred dnevi omenil tudi filozof dr. Tine Hribar.
V ponedeljek o njej, njeni vsebini in posledicah v zvezi z zadnjimi
aktualnimi dogodki, povezanimi s povojnimi poboji, ni želel posebej govoriti.
Gre pa za dokument, iz katerega naj bi jasno izhajalo ne le, da je
slovenska oblast po vojni vedela za poboje, ampak je pri tem odigrala
tudi aktivno vlogo.
Kriminalist Pavel Jamnik, ki je poskrbel za ovadbo za kaznivo
dejanje genocida zoper nekdanjega pomočnika načelnika Ozne za
Slovenijo Mitjo Ribičiča, nam je povedal, da pozna omenjeno
depešo. Z Mitjo Ferencem je namreč sodeloval pri
odkrivanju grobišč kot tudi pri raziskovanju drugih podatkov o posameznih
grobiščih. Depešo mu je Ferenc pred kratkim predstavil, vendar pa za
policijsko delo nima nobenega pomena, saj ljudje, ki so v njej omenjeni,
niso več živi. Tako ta dokument nima nikakršne zveze s kazensko ovadbo
zoper Ribičiča oziroma vodenjem kazenskega postopka, ima pa zagotovo
pomen za zgodovinarje. Po Jamnikovi presoji je mogoče pričakovati v
prihodnje odkritje še kakšnega dokumenta, ki pa bo pomembno predvsem za
zgodovinsko stroko, ne pa za kazenskopravno obravnavo.
Preberite v torkovi tiskani izdaji Dela.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Ribičič: nisem odgovoren za množične poboje
Mitja
Ribičič o ovadbi zaradi genocida
G.P., Pon 30.05.2005, 13:35
Ljubljana - Mitja Ribičič, proti kateremu
so kriminalisti prejšnji teden v zvezi s povojnimi poboji vložili ovadbo
zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida, je v pogovoru za
tednik Mladina dejal, da je za vsako napako, ki jo je
storil, pripravljen nositi odgovornost, ni pa odgovoren za množične
poboje.
Na eni strani ovadba po njegovih besedah temelji na knjigi zapornikov.
" Vsaka policija ima knjigo zapornikov in vsaka policija
vodi, kam kakšen spada. Ta spisek zapornikov še nič ne pomeni,"
je dejal Ribičič. "Zdaj se prikazuje, da so bili vsi, ki so šli
skozi ta zapor, usmrčeni. To je neumnost. Mnogi so bili v zaporu le nekaj
dni. Nekateri, na primer mladi in zavedeni kmetje, so bili izpuščeni".
Sicer pa je bila po njegovih navedbah priporniška knjiga za znanost
dostopna že pred približno 15 leti.
Vprašanje kakšna je Svetinova resnica?
Med drugim je Ribičič dejal, da je iz komentarja na televiziji dobil
občutek, da štejejo Erna Svetino za verodostojno pričo,
da je njegova knjiga dokument, ki ga je treba vzeti resno. Po Ribičičevih
besedah gre za laži in polresnice. "Tudi ti poboji so resnica,
ampak če to uporabljaš za kompromitacijo narodnoosvobodilnega boja, je pa
vprašanje, kakšna je ta resnica. To je potem že manipulacija z resnico."
S kriminalistom Jamnikom sta se pogovarjala pri Ribičiču kake pol ure, je
povedal Ribičič in dodal, da ni vedel, da gre za ovadbo. "Spraševal
me je o tej knjigi in sem mu rekel, da je to pamflet in laž in da tako ne
mislim samo jaz, ampak celotna zveza borcev.(...) On pa je reagiral, da
je zdaj to lahko laž, ampak čez 50 let bo pa to zgodovina. (...) To je
bil razgovor o tej knjigi in nič o nobeni ovadbi." Erno Svetina
po Ribičičevem prepričanju ne more biti priča, lahko je samo glavni
obdolženec. "On je bil od prvega dne OZNE v Sloveniji prvi
pomočnik oziroma namestnik pri Matiji." Pri tem je
Ribičič na vprašanje, ali je Svetina izvedel kakšno eksekucijo,
odgovoril, da ne ve, in dodal, da pa ve, da je bil prvi namestnik, če je
bil Maček odsoten. Ribičič v odgovoru na vprašanje tudi pravi, da sam ni
bil človek, ki je imel moč reči, tega je treba ubiti. "Že od
vsega začetka sem bil v spopadu s trdo roko. Zaradi tega me general
Matija ni maral."
V posameznih primerih je lahko prihajalo do samovolje in maščevanja
Kot pomočnik šefa organizacije OZNA je dobil nalogo pripravljati procese
proti nemškim zločincem; na zaslišanjih ni prihajalo do mučenj, je dejal
Ribičič, ki pa ne more izključiti, da je tedaj, ko ga ni bilo zraven, v
posameznih primerih prihajalo do samovolje in maščevanja. Božični proces
ni bil montiran, za Nagodetov proces pa lahko rečemo, da je bil sicer
politični proces proti sredini, vendar pa nikakor ne montiran, pravi
Ribičič.
V zvezi s poboji pravi, da je šlo za vojaške obračune, in sicer v smislu,
da so se posluževali strateških vojaških interesov in direktiv proti
armadi kvizlingov in nemški vojski. V tem smislu so bile to vojaške zadeve,
meni Ribičič. Pri tem pa ne misli, da OZNA pri tem ni imela nič.
Ribičič: okoliščine so bile strahotne
O tem, kdo je ukazal množične poboje domobrancev, pravi, da še ni jasno.
Po njegovih besedah je bil to splet strateških interesov Jugoslavije
takoj po oblikovanju celotne vlade. Kot pravi, so bile tu "nerešene
mejne situacije". Okoliščine so bile strahotne, v Sloveniji je
bilo pol jugoslovanske armade, čez to ozemlje je šlo tudi polovica nemške
armade, vsa kvizlinška armada, ne samo belogardisti in domobranci, ampak
tudi ustaši, četniki in balisti. V tistih razmerah pa po Ribičičevem
mnenju ni bilo mogoče zagotavljati pravne države, čeprav so težili k
temu. Ob tem je Ribičič dejal, da če bi se domobranci iz Avstrije vrnili
sami, namesto da so jih vrnili Angleži, "bi bilo drugače. Če bi
se sami vračali, bi bili repatriiranci". Kot pravi, so bili
takrat amnestijski odloki, pozivi, naj se vdajo in podobno.
Ob vprašanju, kdaj je prvič slišal za poboje, je Ribičič pojasnil, da so
ljudje o pogrešanih začeli spraševati ob prvih volitvah jeseni 1945, šele
leta 1951 ali 1952 pa je prišlo do predlogov, da bi objavili vsa imena
ustreljenih. Tega, koliko naj bi jih bilo v evidencah, ne ve, pravi
Ribičič, ter dodaja, da "zdaj štejejo vse, tudi tiste, ki so bili
ubiti med vojno, kakor da so bili ubiti po vojni". Koliko jih je
bilo ubitih, je po Ribičičevih besedah težko oceniti. Kot pravi, jih je
bilo 8000 vrnjenih. "Če računamo, da je bila pretežna večina
ustreljenih, bi rekel, da okoli 7000. Tu pa moramo upoštevati še element
maščevanja in dejstvo, da so tukaj umrli tudi mnogi ustaši, četniki".
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Dokaz, da so vedeli za poboje?
Več
kot 400 prikritih grobišč
G.P./STA, Pon 30.05.2005, 15:50
Celje - V Muzeju novejše zgodovine (MNZ) Celje bodo v
torek, 31. maja, ob 18. uri odprli novo občasno razstavo Prikrito in očem
zakrito - Prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne. Tako
bodo v torek po poročanju Radia Slovenije tudi predstavili dokument, ki
naj bi potrjeval, da je takratna oblast vedela za zunajsodne poboje po
drugi svetovni vojni.
Po besedah avtorja razstave, zgodovinarja Mitje Ferenca,
profesorja za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gre
za depešo, ki jo je takratni podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard
Kardelj 25. junija 1945 poslal predsedniku slovenske vlade Borisu
Kidriču. V njej je zapisal, da ni več nobenega vzroka za počasnost
pri "čiščenju". Dokument, ki so ga našli v Arhivu
Slovenije, naj bi potrjeval, da je povojna politična oblast vedela za
poboje in bila vanje močno vpletena.
Razstave naj bi predvidoma odprla Spomenka Hribar, so
sporočili iz celjskega MNZ.
Ferenc: Doslej zbrane številke o prikritih grobiščih so šokantne
"Doslej zbrane številke o prikritih grobiščih so šokantne. Več
kot 400 jih je že evidentiranih, opravljene so bile sondaže in ponekod
tudi izkopi - ekshumacije. Kljub temu, da ostajajo vprašanja o
zanesljivosti vseh evidentiranih grobišč še odprta, je za razstavo na
voljo že veliko pripravljenega gradiva, ki je tokrat v teh razsežnostih
prikazano prvič. Šestdesetletnica konca druge svetovne vojne je pomemben
mejnik, ob katerem velja spomniti tudi na to razsežnost vojne na naših
tleh, ki je v marsičem izjemna in specifična in je drugi narodi v takšnem
obsegu in v takšni obliki ne poznajo," meni Ferenc.
V spomin na krvavo in prikrito plat posledic 2. svetovne vojne
Prikrita grobišča so bila in so še danes očem javnosti zakrita in
različno (ne)urejena. Razstava naj bi obiskovalca podrobneje seznanila z
razsežnostmi in podrobnostmi tega pojava na Slovenskem, ponudila tudi
predloge o bodoči urejenosti oziroma zaznamovanosti tovrstnih krajev in
predvsem spomnila na krvavo in prikrito plat posledic 2. svetovne vojne
na slovenskih tleh, so zapisali v MNZ Celje.
Z razsežnostjo grobišč in najdenih ostankov želi avtor vzbuditi v narodu
zavest in zavedanje pravice do groba in do ureditve tega vprašanja.
Razstava nima namena vnovič obujati travm pretekle zgodovine in
razdvajati naroda, temveč prikazati tiste vsebine narodove biti, ki jo
nosi s seboj v svojem spominu in koreninah. Organizatorji razstave so
prepričani, da se je treba z zgodovino soočiti na dostojen, civiliziran
in pieteten način.
Do sedaj so muzeji ponujali le enopomenski pogled
Obravnavana tematika prikritih grobišč doslej še nikjer v Sloveniji ni
bila prikazana, pa čeprav je bilo nasilje sestavni del večine muzejskih
razstavnih konceptov, ki pa so zaradi nepoznavanja tematike in drugih
razlogov ponujali le enopomenski pogled, saj so prikazovali le zločine
okupatorja in njegovih sodelavcev. V zelo majhnem obsegu so se prikritih
grobišč dotaknile le razstave Temna stran meseca (1998), Med kljukastim
križem in rdečo zvezdo (2002) ter Kolo nasilja (2004).
Z razstavnim projektom Prikrito in očem zakrito se je ob 60-letnici
tragičnih dogodkov v slovenski zgodovini ponudila priložnost, da se na
enem mestu predstavi več kot pol stoletja zamolčano temo. Žrtve so bile v
večini pomorjene brez sodb in sodnih procesov, njihovo natančno število
je še vedno neznano. Šestdeset let po tragičnih dogodkih se je treba
soočiti z zgodovino, ki ni bila vselej takšna, kot smo jo spoznavali, je
zapisano v sporočilu za javnost.
Odkrit le ozek segment nasilja
Po besedah Ferenca se s pričujočo razstavo odkriva sicer obširen, a
vendarle dokaj ozek segment nasilja, ki je bilo storjeno v vojni in po
njej in da bi celovitejšo podobo o trpljenju nekega naroda gotovo dal
enoten in skupen memorialno-informativni center.
V sodelovanju s poznavalci posameznih grobišč, kriminalisti in drugimi
sta avtor razstave in Mateja Bavdaž z ministrstva za
kulturo v obdobju od marca 2002 do februarja leta 2003 in od septembra
leta 2003 do decembra leta 2004 obdelala 410 lokacij grobišč.
Ob opisih je bilo pripravljenih 1095 digitalnih topografskih in ortofoto
kart, narejenih je bilo okoli 3400 fotografij, od katerih jih je 1658 del
računalniške aplikacije. Zbranih, prenesenih in urejenih je bilo tudi
okoli 2800 skic, zemljevidov, fotografij in druge dokumentacije,
pripravljenih 632 kart s parcelnimi številkami, 199 zemljevidov,
zabeleženi so bili številni avdio in videozapisi.
Glede statusa in narodnosti žrtev avtor razstave upošteva zgolj
neposredne in posredne ustne vire in literaturo. Podatki so zato bolj
orientacijski, saj izkopavanj do sedaj skoraj ni bilo. Tudi tam, kjer so
izkopavanja bila, so včasih težave pri ugotavljanju, ali gre za vojake
ali civiliste. Vendarle je največ, 134, prikritih grobišč vojaških. V
79-ih grobiščih so civilisti, v 72-ih vojaki in civilisti skupaj, medtem
ko za četrtino, 109, ni podatkov.
Usmrtili tudi pripadnike drugih narodov
V Sloveniji so izvensodno usmrtili tudi pripadnike drugih narodov, največ
pripadnikov oboroženih sil Neodvisne države Hrvaške, pripadnikov Srbskega
dobrovoljskega korpusa, črnogorskih in drugih četnikov ter tudi
civilistov, ki so se umikali z oboroženimi enotami čez Slovenijo na
Koroško. Po Ferenčevih raziskavah je grobišč, v katerih so osebe
neslovenske narodnosti, več kot "slovenskih".
Kljub številnim "maršem smrti" po nekdanjih
jugoslovanskih pokrajinah, kjer so končali vrnjeni in zajeti vojaki in
tudi civilisti, jih večji del leži na slovenskem ozemlju. Med
evidentiranimi grobišči jih je 108 s Slovenci, 84 s hrvaškimi žrtvami in
61 nemških. V 59 grobiščih so skupaj žrtve različnih narodnosti, za 62 pa
podatki o narodnosti ne obstajajo, je še zapisano v sporočilu za javnost
MNZ Celje.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Vlade grobovi ne zanimajo
Tor 31.05.2005
Celje – S pomočjo poznavalcev posameznih
grobišč, kriminalistov in drugih sodelavcev sta avtor razstave dr. Mitja
Ferenc z ljubljanske filozofske fakultete in Mateja Bavdaž z ministrstva
za kulturo med marcem 2002 in decembrom 2004 zbrala podatke o 410
prikritih grobiščih v Sloveniji. Gre ...
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Na slovesnosti v Kočevskem Rogu 4000 ljudi
Uran
pozval k razmisleku, Drobnič govoril o času nestrpnosti
STA/G.P./M.B., Ned 05.06.2005, 16:1
Kočevje - V spominski kapeli v Kočevskem Rogu pri
breznu Pod Krenom je potekala 16. spominska slovesnost za pobite
domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Slovesnost ob 60.
letnici roških pobojev se je začela ob 11. uri z mašo, ki jo je vodil
ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V okviru
slovesnosti so blagoslovili mozaik, delo patra Marka Rupnika,
ter bronasti križ - odlitek lesenega znamenitega Roškega križa, ki od
leta 1990 stoji ob poti h grobišču in je delo kiparja Metoda
Frlica.
Slovesnosti se je udeležilo okrog 4000 ljudi, v imenu države pa je venec
v spomin na neznano število pobitih k Kočevskem Rogu položil minister za
finance Andrej Bajuk.
Uran pozval k razmisleku, Drobnič govoril o času nestrpnosti
Ljubljanski nadškof in metropolit je v pridigi poudaril, da je ob spominu
na pobite čas za poglobljen razmislek, molitev, spravo in očiščen spomin.
Ob spominski slovesnosti nas nasilna smrt žrtev povojnega nasilja globoko
prizadene, je dejal Uran, ki meni, da sta bili med drugo svetovno vojno
ljubezen do naroda in vere domobrancev hudo zlorabljeni. Opozoril je, da
je treba preseči razmišljanje o zmagovalcih in poražencih, saj nosi
krivdo vsak, ki je pobijal, ne glede
na to, na kateri strani je bil.
Mozaik patra Rupnika, ki krasi lani zgrajeno spominsko kapelico ig ja
danes Uran blagoslovil, po njegovih besedah predstavlja " velikonočni
pogled na tragične dogodke, ki so se zgodili na tem mestu".
Po besedah Antona Drobniča z Nove
slovenske zaveze pa so Slovenci še vedno razdvojen narod, Slovenija pa se
po njegovem mnenju nahaja v času nestrpnosti in ni sposobna niti sprave z
mrtvimi. Pobiti domobranci še vedno nimajo grobov, dolgo zamolčana
grobišča so še vedno neurejena, mrtvi vojaki pa ležijo po breznih in
grapah. Po njegovih besedah domobranci niso prisegli zvestobe okupatorju,
njihov prisega je bila posledica komunističnega nasilja. Dokler druga
stran tega ne bo priznala, med Slovenci ne bo sprave, je poudaril
Drobnič.
Drobnič je spregovoril tudi o t. i. vojnih zakonih, ki so po njegovem
mnenju diskriminatorni. Tako zakon o žrtvah vojnega nasilja dela razliko
med otroci partizanov in domobrancev, zakon o vojnih grobiščih pa
povzroča zakonsko segregacijo med mrtvimi. "Ko so sprejeli vojne
zakone, so naše mrtve ponovno umorili. Prej so bili zamolčani, sedaj so
zanikani z zakonom."Kot je dejal Drobnič, si nova oblast sedaj s
spremembami zakonov prizadeva popraviti nekaj krivic, "druga
stran pa vztraja pri lažeh".
Kapela za spomin žrtvam Kočevskega roga
Kot je znano, je lani predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj
prikritih grobišč Peter Kovačič Peršin v imenu
vlade izročil ključe župniji Kočevje, ki bo skrbela za namembnost in
uporabo spominske kapelice. Kapela je zasnovana izrazito minimalistično,
saj je tudi osnovno sporočilo preprostost, ki se navezuje na naravnost in
tragičnost kraja. Kapela bo za manjše skupine do 40 ljudi lahko služila
tudi kot manjša cerkev. Ob množičnih komemorativnih prireditvah bo
služila kot oltar za veliko mašo, saj so stene drsne in se lahko kapelica
popolnoma odpre, je lani pojasnil njen arhitekt Janez Koželj.
V kraški jami pod Krenom in še nekaterih v Kočevskem Rogu (Macesnova
Gorica, Ušive jame) naj bi življenje izgubil velik del slovenskih
domobrancev, ki jih je zavezniška britanska vojska med 27. in 31. majem
1945 iz zbirnega taborišča v Vetrinju vrnila v Slovenijo in predala
partizanskim enotam oz. takratni Jugoslovanski armadi. Po nekaterih
podatkih je bilo v omenjenem času vrnjenih 11.100 oficirjev in vojakov
ter od 500 do 600 civilistov.
V začetku druge svetovne vojne naj bi bilo Slovencev približno 1,6
milijona. Ne glede na razhajanja pri statističnih ocenah naj bi se skupno
število žrtev druge vojne gibalo med 65.000 in 75.000 oziroma med štiri
in 4,5 odstotka vsega takratnega prebivalstva. Od omenjenega števila naj
bi bilo padlih partizanov in njihovih sodelavcev ter drugih civilnih
žrtev na partizanski strani od 40.000 do 50.000, v vrstah nasprotnikov
partizanskega gibanja pa več kot 15.000 žrtev.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
26.08.2006 16:55
SLOVENIJA Reakcija nakon obustave procesa protiv Mitje
Ribičiča
Slovenija nije našla nijednog zločinca
Autor Vlado Zagorac, Ljubljana
Unatoč odluci Višeg suda u Ljubljani o obustavi
procesuiranja bivšega visokog slovenskog političkog dužnosnika Mitje
Ribičiča (87) kao okrivljenika za zločine nad civilnim stanovništvom
počinjene u proljeće 1945. godine slovenska policija nastavlja istražne
radnje, odnosno prikupljanje dokaza, otkrivanje lokacija i počinitelja
masovnih ubojstava.
Prva prijava
Ribičič je tada bio drugi čovjek tajne policije OZNA u Sloveniji, a
istragu je zahtijevalo slovensko Vrhovno državno tužiteljstvo zbog sumnje
da je odlučujuće pridonio ubojstvu 217 osoba.
To je sastavi dio provedbe projekta "Sprava"
("Pomirba"), izjavio je kriminalist Pavel Jamnik, koji je
protiv Ribičiča sastavio kaznenu prijavu, prvu koja je u Sloveniji
podignuta protiv neke poznate osobe. Predsjednik slovenske organizacije
boraca Narodnooslobodilačkog rata Janez Stanovnik tvrdi da dokaze izravne
krivnje za masovna ubojstva treba tražiti u Beogradu jer se zna tko je
tada bio vrhovni komandant, sekretar Partije i šef države i tu je odluku
donio državni vrh, a ne Ljubljana.
Degradacija partizana
Uvjeren je da je sadašnja slovenska akcija pokrenuta da se domobrani
oslobode odgovornosti za izdaju i da se partizani predstave kao zločinci.
Tvrdi da priča o velikim arhivskim dokazima u Beogradu nije utemeljena
jer su se ti događaji događali u Sloveniji i ondje su postojali
dokumenti. Nezadovoljstvo obustavom Ribičićeva procesuiranja izrazila je
i glavna slovenska državna tužiteljica Barbara Brezigar, koja je
ocijenila da je sud u tom postupku postavio neuobičajeno visoke standarde
dokazivanja stupnja osnovanosti sumnje.
Bivši slovenski glavni državni tužitelj Anton Drobnič
drži da je za Sloveniju krajnje sramotno što ni nakon 15 godina
postojanja i 60 godina od poslijeratnih ubojstava nije uspjela pronaći
niti jednog zločinca.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
2005-05-30,
DELO
Povojni poboji: Zgodovinarji o Kardeljevi depeši Kidriču
Dokument
znan, kontekst ne
Milan Vogel/Majda Vukelić, Pon 30.05.2005,18:44

Depeša Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade
Borisu Kidriču z dne 25. junija 1945 o prepočasnem "čiščenju" |foto: Dokumentacija Dela
Več kot 400
prikritih grobišč
Ljubljana – Nekaj zgodovinarjev,
ki se ukvarjajo z novejšo zgodovino, smo povprašali, ali poznajo
Kardeljevo depešo predsedniku vlade Kidriču in kaj menijo o terminu
“čiščenje”. Depešo pozna tudi kriminalist Pavel Jamnik, ki
je prejšnji teden ovadil Mitjo Ribičiča zaradi suma
genocida.
Dr. Jera Vodušek Starič: “Kakšno počasnost pri čiščenju je
25. junija 1945 Kardelj očital Kidriču, bi si bilo mogoče pojasniti šele
tedaj, če bi poznali kontekst. Čiščenje je namreč kompleksen pojem.
Predstavljen in razdelan je v moji knjigi Prevzem oblasti. Čiščenje
terena je pomenilo vojaške akcije, čiščenje uprave je pomenilo odpuščanje
nezanesljivih ljudi, čiščenje sodstva enako. Res je, da se je ta izraz
uporabljalo tudi v smislu likvidacij oziroma pobijanja, vendar iz tako
kratke depeše ni zanesljivo, da gre za to. Ker je bila depeša sprejeta ob
11. uri dopoldne, bi za kontekst morali vedeti, kaj sta se Kidrič in
Kardelj tistega dne pogovarjala, kaj je Kidrič sporočil Kardelju zjutraj,
ponoči. In še to bi morali vedeti, kaj je tiste dni počela Ozna, se
pravi, kaj je 'čistil' Maček.”
Dr. Peter Vodopivec: “Dokument je znan.
Prepričan sem, da bi bilo, če bi vztrajali pri sodni obravnavi vseh, ne
le domobrancev, marveč tudi drugih civilnih oseb, obtoženih
protipartizanskega gibanja, žrtev pobojev veliko manj. Očitno je bila
nekje že sprejeta odločitev, da teh primerov ne bodo odstopili rednim
sodiščem. Tega pa v Sloveniji brez Kardelja gotovo ne bi bilo mogoče
skleniti. Ribičič je bil v tem kontekstu operativec.”
Dr. Aleš Gabrič: “Ko sem se zanimal za sodišča nacionalne
časti, tega dokumenta nisem videl, pa tudi bolj so me zanimali
intelektualci in njihovo sojenje. V Kidričevem kabinetu sem pregledal
nekaj depeš, vendar so nekatere tako skopo napisane, da je treba imeti še
kakšen dokument za večjo jasnost. Zato tako hitro ni mogoče natančneje
odgovoriti, kaj pomeni. Depeše so včasih samo korespondenca, odgovori
eden na drugega. Drugo, kar je treba vedeti, je to, da so depeše
pošiljali samo tajno in samo prek velikih partijskih funkcionarjev in ni
rečeno, da jo je dobil član vlade, ki ni bil tudi član partije. Te
direktne povezave so bile bolj partijske, manj pa vladne. Da je bilo
napovedano, da bodo sodišča narodne vesti ukinjena, lahko povsem
verjamemo, ker smo bili osvobojeni pol leta pozneje kot Srbija, kjer so
take stvari začeli že jeseni leta 1944. Slovenija je bila pač osvobojena
zadnja, zato je z eporacijo zamujala in jo je začela šele po vojni.”
Omenjeno depešo je pred dnevi omenil tudi filozof dr. Tine Hribar.
V ponedeljek o njej, njeni vsebini in posledicah v zvezi z zadnjimi
aktualnimi dogodki, povezanimi s povojnimi poboji, ni želel posebej
govoriti. Gre pa za dokument, iz katerega naj bi jasno izhajalo ne le, da
je slovenska oblast po vojni vedela za poboje, ampak je pri tem odigrala
tudi aktivno vlogo.
Kriminalist Pavel Jamnik, ki je poskrbel za ovadbo za kaznivo
dejanje genocida zoper nekdanjega pomočnika načelnika Ozne za
Slovenijo Mitjo Ribičiča, nam je povedal, da pozna omenjeno
depešo. Z Mitjo Ferencem je namreč sodeloval pri
odkrivanju grobišč kot tudi pri raziskovanju drugih podatkov o posameznih
grobiščih. Depešo mu je Ferenc pred kratkim predstavil, vendar pa za
policijsko delo nima nobenega pomena, saj ljudje, ki so v njej omenjeni,
niso več živi. Tako ta dokument nima nikakršne zveze s kazensko ovadbo
zoper Ribičiča oziroma vodenjem kazenskega postopka, ima pa zagotovo
pomen za zgodovinarje. Po Jamnikovi presoji je mogoče pričakovati v
prihodnje odkritje še kakšnega dokumenta, ki pa bo pomembno predvsem za
zgodovinsko stroko, ne pa za kazenskopravno obravnavo.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
Našli grobišče žrtev povojnih pobojev
Opravljen
bo le sanitarni prekop
Čet 08.09.2005, 17:00

Prekop Bodoveljske grape pri Škofji Loki | foto: Špela Žabkar/Delo
Škofja Loka - Komisija za
raziskave in ureditev grobišč žrtev povojnih pobojev iz območja Škofje
Loke je začela s prekopom Bodoveljske grape. Pri prekopu, ki naj bi
predvidoma potekal tudi še jutri, so že našli nekaj posmrtnih ostankov
žrtev, v celotnem grobišču pa naj bi bilo pokopanih okrog 29 ljudi. Kot
je pojasnil predsednik omenjene komisije Janez Pintar, bo
najprej na ostankih opravljenih nekaj sodnomedicinskih pregledov, nato pa
jih bodo pokopali v novo skupno grobišče.
Opravljen bo le sanitarni prekop
Kriminalistična preiskava, ki jo vodi Generalna policijska uprava, je
bila pred časom že končana. Tako kazenske odgovornosti za poboje pri
današnjem izkopu posmrtnih ostankov ne bodo ugotavljali, pač pa bo
opravljen le sanitarni prekop, je pojasnil vodja preiskave povojnih
pogojev na Generalni policijski upravi Pavel Jamnik.
Prekop opazuje veliko ljudi
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdalo dovoljenje
za prekop, danes s samim potekom prekopa ni bilo zadovoljno. Predstavnik
ministrstva je bil zgrožen predvsem nad potekom ceste do samega grobišča
in nad tem, da prekop opazuje veliko ljudi. Ti pa so v veliki meri svojci
domnevnih žrtev.
Na območju Škofje Loke še približno 25 takšnih grobišč
Komisija za območje Škofje Loke je za prikrito grobišče žrtev povojnih
pobojev izvedelo s pomočjo različnih pričevanj. Tako so ugotovili, da je
v Bodoveljski grapi zakopanih približno 29 žrtev, domobrancev, predvsem
iz Črnega vrha. Poleg tega pa je po Pintarjevih besedah na območju Škofje
Loke še približno 25 takšnih množičnih grobišč. Tudi za te bodo s strani
ministrstva za delo, družino in socialne zadeve poskušali pridobiti
dovoljenja za sanitarni prekop.
* * * * * * * * * * * * * * * * *
http://24ur.com/bin/story.php?story_id=83§ion_id=2&page=1&start_page=1
Povojni
poboji
Po koncu druge svetovne vojne 9. maja 1945 se
je pod vodstvom komunistov medvojno revolucionarno nasilje na ozemlju
današnje Slovenije nadaljevalo z novim valom protipravnih množičnih
pobojev.
Pripadniki ilegalne komunistične tajne policije -Varnostno-obveščevalne
službe (VOS) - so že kmalu po napadu
Nemčije, Italije, Bolgarije in Madžarske na kraljevino Jugoslavijo, 6.
aprila 1941, pričeli z izvajanjem revolucionarne strategije. Pod
vodstvom Zdenke Kidrič,
žene sekretarja Komunistične partije Slovenije (KPS) Borisa
Kidriča, so pripadniki VOS-a med drugo
svetovno vojno izvajali atentate na vodilne predstavnike slovenskih
političnih strank takratne Kraljevine Jugoslavije. Z uboji političnih
nasprotnikov so bili aktivni zlasti na območju t.i. Ljubljanske
pokrajine, ki jo je po napadu na kraljevino
Jugoslavijo ustanovila italijanska okupatorska uprava, obsegala pa je
Ljubljano z okolico in Dolenjsko. Njihov teror se je razširil zlasti po
napadu nacistične Nemčije na tedanjo Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941.
Pripadniki VOS-a so po ukazu vodstva Komunistične
partije Slovenije likvidirali vodilne
predstavnike političnih strank v parlamentu Kraljevine Jugoslavije, ki
niso pristali na vodilno vlogo komunistov pri odporu proti italijanskim
okupatorjem, temveč so priznavali legitimnost jugoslovanske vlade v
londonski emigraciji.
Tarča pobojev je poleg vodilnih predstavnikov
konkurenčnih političnih strank kmalu postalo tudi civilno prebivalstvo na
Dolenjskem, ki se je pred komunističnim nasiljem organiziralo v Vaške
straže. S soglasjem italijanskih okupatorskih
oblasti je bila kot odgovor na VOS-ovske likvidacije v Ljubljani ustanovljena
domobranska vojska, ki se je spopadala s partizanskimi enotami.
V začetku leta 1943 je skupina krščanskih socialistov,
ki se je aprila 1941 pridružila partizanom, podpisala Dolomitsko
izjavo. V njej so se krščanski socialisti pod
prisilo komunistov dokončno odrekli možnosti, da bi po koncu vojne
ustanovili lastno politično stranko. S tem je bila znotraj partizanskega
gibanja še pred koncem druge svetovne vojne tudi formalno odpravljena
možnost svobodnih volitev in potrjena diktatura Komunistične partije
Slovenije, ki se je v raznih pojavnih oblikah po letu 1945 iztekla šele s
prvimi večstrankarskimi volitvami aprila 1990.
Po 9. maju 1945, ko se je s kapitulacijo nacistične
Nemčije tudi uradno končala druga svetovna vojna v Evropi, so usmrtitveni
vodi partizanske vojske pod vodstvom Komunistične partije pričeli z
množičnim pobijanjem političnih nasprotnikov, pripadnikov domobranskih
enot, vaških straž in pripadnikov nemške skupnosti v Sloveniji, ki so jim
očitali sodelovanje z okupatorskimi oblastmi. Poleg njih so bili žrtve
komunističnega nasilja tudi industrijalci, premožnejši meščani, kmetje in
njihovi družinski člani, večinoma Slovenci.
Montirane sodne procese, ki niso ustrezali pravnim
merilom predvojnega pravosodja, je komunistična oblast po maju 1945
priredila le za najvišje častnike nemške in domobranske vojske, večino
ostalih ujetnikov in pripornikov pa so pripadniki enot Komiteja
narodne osvoboditve Jugoslavije (KNOJ) brez
individualnega ugotavljanja morebitne krivde protipravno umorili. Tudi
redki sodni procesi so bili v nasprotju s konvencijami o človekovih
pravicah in tedanjimi civilizacijskim standardi na področju kazenskega
prava. Po oceni pravnikov je šlo za montirane procese državnega
terorizma, ki so jih v 20. stoletju izvajali diktatorski režimi
fašističnega ali komunističnega tipa: priznanje krivde so od obdolženih
skušali izsiliti z mučenji in nečloveškim ravnanjem.
Usmrtitveni vodi partizanske vojske so po drugi
svetovni vojni umorili doslej neugotovljeno število ljudi. Po nekaterih
ocenah je bilo samo na ozemlju današnje Slovenije ubitih več kot sto
tisoč ljudi. Najbolj množični protipravni poboji so bili na Kočevskem, v
okolici Celja in Maribora, kjer so enote KNOJ-a pobijale pripadnike
domobranske vojske, ki jih je britanska vojska iz taborišč za vojne
ujetnike na avstrijskem Koroškem predala partizanskim enotam.
Glavni organizator pobojev je bil vodilni član
Komunistične partije Slovenije in načelnik komunistične tajne policije
OZNA (Organizacija za zaščito naroda) Ivan Maček -
Matija, sicer tesen sodelavec Josipa
Broza -Tita. Pomembno vlogo pri pobojih
brez sojenja je imel tudi Mačkov pomočnik Mitja
Ribičič, ki ga je Generalna policijska uprava
maja 2005 ovadila zaradi kaznivega dejanja genocida, Vrhovno državno
tožilstvo je proti njemu zahtevalo preiskavo zaradi kaznivega dejanja
hudodelstva. Očitajo mu osebno odgovornost za poboj najmanj 217
izvensodno umorjenih.
|
|
|
20060828__119_Evidentiranje_v_Velenju_avgust_2006_Marinsek-Marjan-Med-cvetjem-in-trnjem.docm
Od: Mitja Ferenc
[ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Poslano: 28. avgust 2006 13:30
Za: Anton Skornšek
Zadeva: RE: evidentiranje v Velenju
Spoštovani g.
Anton Skornšek
Upam, da bom
uspel v desetih do štirinajstih dneh dokončati kartografske podlage za več deset
grobišč, med njimi tudi za velenjsko. Lepo bi vas prosil še za fotokopijo
poglavja 'Vaša gnada, kaj bi rada', iz
knjige Marjana Marinška »Med cvetjem in trnjem« za katero mi je omenjeni
pisal, da vam jo je dal (če so v njej res kakšni podatki, ki bi koristili).
Lepe pozdrave iz Ljubljane
Mitja Ferenc
From: Anton Skornšek
[mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
Sent: Monday, August 28, 2006 1:21 PM
To: Miktja Ferenc
Subject: evidentiranje v Velenju
Pozdravljeni
g. dr. Mitja Ferenc!
Dovolite, da se
ponovno oglasim v zvezi z morebitnim dokončanjem evidentiranja grobišča v
Velenju. V kolikor ste časovno to uspeli, bi vas prosil za dokončni dokument,
ker nameravam v jeseni poročati občinskemu svetu Občine Šoštanj o zaključenem
delu komisije, ki je vodila evidentiranje v Šoštanju. Glede ostalih
potencialnih grobišč v Velenju sem se pogovarjal z osebami, ki so po letu 1992
vodile te aktivnosti, vendar niso odkrili nič koristnega. Veliko je bilo
povedanega, toda nič natančno pokazanega. Sam sem
na osnovi pričevanja dr. Ivana Kralja in g. Franca Ojsterška raziskoval v
strminah gozda nad Starim Velenjem, a nisem našel nič podobnega pričevanjem.
Na potencialnih mestih je danes divji gozd in ni možno odkriti mest grobišč.
Sedanji bližnji stanovalci so mlajši in se ničesar ne spominjajo. S tem vsa
zadeva nikakor ni zaključena, morda se dokopljemo do koristne priče.
Lepo
pozdravljeni in hvala za sodelovanje!
Anton
Skornšek
20060828__119_RE_evidentiranje_v_Velenju_poizvedovanje-o-grobiscu-ni-uspeha_dopis_Ferencu.docm
Od: Mitja Ferenc
[ferenc.mitja@guest.arnes.si]
Poslano: 28. avgust 2006 13:30
Za: Anton Skornšek
Zadeva: RE: evidentiranje v Velenju
Spoštovani g.
Anton Skornšek
Upam, da bom
uspel v desetih do štirinajstih dneh dokončati kartografske podlage za več
deset grobišč, med njimi tudi za velenjsko. Lepo bi vas prosil še za fotokopijo
poglavja 'Vaša gnada, kaj bi rada', iz knjige Marjana Marinška »Med
cvetjem in trnjem« za katero mi je omenjeni pisal, da vam jo je dal (če so v njej
res kakšni podatki, ki bi koristili).
Lepe pozdrave iz Ljubljane
Mitja Ferenc
From: Anton Skornšek
[mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
Sent: Monday, August 28, 2006 1:21 PM
To: Miktja Ferenc
Subject: evidentiranje v Velenju
Pozdravljeni
g. dr. Mitja Ferenc!
Dovolite, da se
ponovno oglasim v zvezi z morebitnim dokončanjem evidentiranja grobišča v
Velenju. V kolikor ste časovno to uspeli, bi vas prosil za dokončni dokument,
ker nameravam v jeseni poročati občinskemu svetu Občine Šoštanj o zaključenem delu
komisije, ki je vodila evidentiranje v Šoštanju. Glede ostalih potencialnih
grobišč v Velenju sem se pogovarjal z osebami, ki so po letu 1992 vodile te
aktivnosti, vendar niso odkrili nič koristnega. Veliko je bilo povedanega, toda
nič natančno pokazanega. Sam sem na osnovi pričevanja dr. Ivana Kralja in g.
Franca Ojsterška raziskoval v strminah gozda nad Starim Velenjem, a nisem našel
nič podobnega pričevanjem. Na potencialnih mestih je danes divji gozd in ni
možno odkriti mest grobišč. Sedanji bližnji stanovalci so mlajši in se ničesar
ne spominjajo. S tem vsa zadeva nikakor ni zaključena, morda se dokopljemo do
koristne priče.
Lepo
pozdravljeni in hvala za sodelovanje!
Anton
Skornšek
20060831__Nas_Cas_Vovk_Da_se_se_naprej_slisi_Njihov_glas_Graska-gora-NOB-Erjavec-Karel-Meh-Srecko.docm
Vir: Velenje, »Naš čas« 31. avgust
2006.
Da se še naprej
jasno sliši njihov glas
Tradicionalno veliko udeležencev na sobotnem
srečanju borcev, planincev, veteranov vojne za Slovenijo na Graški gori
Milena
Krstič - Planinc
Foto:
Stane Vovk
Graška gora, 26.
avgusta - "Na ta dan tukaj povezujemo tri za naš danes in jutri zelo
pomembna obdobja, vsaj tri generacije in štiri dogodke: 65. obletnico začetka druge
svetovne vojne, 62. obletnico pohoda Štirinajste divizije na Štajersko, 15.
obletnico osamosvojitve Slovenije in praznik Mestne občine Velenje" je na
tradicionalnem, zdaj že dvajsetem srečanju borcev, planincev in veteranov vojne
za Slovenijo. Članov policijskega združenja Sever in mnogih drugih na Graški
gori. stičišču treh občin, dejal slavnostni govornik župan Mestne občine Srečko
Meh." Tu se zbiramo ljudi zato, da se še
naprej jasno sliši naš glas." Srečanje je
pripravilo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Velenje. Kot vsa leta se
je na srečanju tudi tokrat zbralo veliko ljudi od vsepovsod, med njimi župani
sosednjih občin, prišel pa je tudi minister za obrambo v vladi Republike
Slovenije Karel Erjavec.
"Eni
mislijo, da morda NOB sploh ni bila potrebna, da bi lahko čakali doma in
Slovenija bi dobila svojo državo. Partizansko gibanje se je zgodilo zato, ker
so si ljudje želeli ubraniti domovino. Slovenci smo si svojo državo zaslužili.
Brez generala Maistra, brez NOR in brez osamosvojitvene vojne, Slovenci danes
ne bi imeli. svoje države. Povem vam lahko, da DeSuS nikoli ne bo dovolil, da
bi se sprejemali taki vojni zakoni, ki bi spreminjali zgodovino. Spoštuje naj
se resnica, a je rekel in bil deležen gromkega aplavza prisotnih.
Prav tako kot so
ga bili deležni vsi nastopajoči, zastavonoše, konjeniki ..., posebej pa skupina
"borcev" partizanskega odreda Triglav, ki goji partizansko tradicijo.
"Smo sinovi in vnuki partizanov, ki jim rdeča zvezda ni tuja," je
povedal eden od njih. Med njimi je bil tudi predstavnik koroških partizanov
Lipej Kolenik. "Zelo rad sem tukaj," je rekel. "Že zato, da ne
pozabimo časov, ki so za nami, " in jih povabil, da pridejo kdaj tudi
tukajšnji Slovenci k njim, ko se spominjajo kakšnih pomembnih dogodkov iz
preteklosti.
Planinci so jo,
kot že vsa leta pred tem, na Graško goro mahnili peš. Njih in vse je v imenu
prirediteljev pozdravil tudi predsednik Planinskega društva Velenje Jože
Melanšek. Vsa leta pa so še posebej toplo na Graški gori sprejeti borci
Štirinajste divizije. Tudi tokrat jih je prišlo kar nekaj. čeprav, kot je rekel
Lojze Dolničar, predsednik odbora Štirinajste, jih je iz leta v leto manj. sOd
1.112 borcev, ki so krenili na Štajersko. jih je danes živih še 108", Vsem
so se poklonili s položitvijo venca pred spomenik na Graški gori.

2006. avgust

2006. avgust

2006. avgust
20061009__120_Evidentiranje_v_Velenju_9.10.06._prosnja-za-koncanje-vrisa.docm
Od: Anton Skornšek
Poslano: 9. oktober 2006 9:19
Za: 'Miktja Ferenc'
Zadeva: Evidentiranje v Velenju
Spoštovani
dr. Mitja Ferenc.
Ponovno se
oglašam in vas prosim za dokumenta z vrisom grobišča v Velenju. Kot sem
seznanjen imate obilico dela in ne utegnete vsega dokončati, vendar bi želel z
delom dokončati tudi jaz. V mesecu novembru se bom upokojil in ne bom mogel več
prejemati pošte v elektronski obliki; to namreč prejemam na službeni naslov.
Prosim, da mojo prošnjo vzamete na znanje.
Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni.
A. Skornšek
200611__Grobisce-485_Kozelj.jpg

20061115__121_RE_odgovor_Ferencu_nov.2006._izmenjava-podatkov-evidentiranje-grobisc.docm
Od: Anton Skornšek
Poslano: 15. november 2006 9:35
Za: 'Ferenc Mitja'
Zadeva: RE: Velenje-Koželj
Spoštovani
dr. Mitja Ferenc!
Iskreno se
zahvalim za poslane dokumente o evidentiranju grobišča v Velenju. S tem sem
uradno zaključil projekt za občino Šoštanj. V kolikor bo prišlo do izkopavanja
velikih grobišč, se morda še srečava. Do takrat pa še enkrat hvala za pomoč pri
strokovnem delu.
Lep pozdrav!
Anton Skornšek
From: Ferenc Mitja
[mailto:Mitja.Ferenc@ff.uni-lj.si]
Sent: Wednesday, November 15, 2006 8:19 AM
To: Anton Skornšek
Subject: Velenje-Koželj
Pozdravljeni!
Pošiljam Vam
kartografijo grobišča v Velenju. Se opravičujem za zamudo.
Lep pozdrav,
Mitja Ferenc
2006x__Olivera_Milosavljevic-POTISNUTA_ISTINA-Kolaboracija-Antisemitizam_u_Srbiji_1941.-1944._Beograd_2006.docm




