HALO HALO

- ZA DOMOVINU - SPREMNI -
* YU - KRVAVI BALKAN *
HALO HALO

      KOMUNIZEM JE NASTAL KOD TERORIZEM = BEZAKONJE in UBIJANJE

       

      2001-12-08, DNEVNIK, 8. december 2001

       

      O zastaranju zločinov proti človeštvu in o spravi Na kritiko publicista Iva Žajdele v Družini 25. novembra letos ponavljam: »Kazenski pregon za hudodelstva na Slovenskem med vojno in ob koncu vojne .je zastaran.« V tem času je na območju Slovenije veljal kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije z dne 27. januarja 1929, dopolnjen 9. oktobra 1931, v katerem je v členu 6 pod točko 3 posebej določeno, da ostane v veljavi tudi zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 29. januarja 1929. V členu 78 navedenega zakonika je določeno, da »pravica do preganjanja zastara v dvajsetih letih pri zločinstvih, za katere je predpisana smrtna kazen ali dosmrtna robija«. Ta zakon je veljal do sprejema nove ustave DFJ in ga ni mogel preklicati noben avnojski sklep ne revolucionarno »pravo« Kominterne, ki tako in tako ni priznavala nobenega »buržoavzega prava« in je bilo njeno pravo samo v moči orožja. Ne samo Ivu Žajdeli, tudi mnogim drugim se upira misel, da bi tako grozni zločini mogli ostati nekaznovani. Ko I. Žajdela navaja člene v kazenskem zakonu, ki se nanašajo na »nezastarljiva hudodelstva«, prezre, da je sedanji zakon začel veljati šele 1. januarja 1995 in da je tudi kazenski zakon SFRJ z enako določbo začel veljati 1. julija 1977, ko so ti zločini že zastarali oziroma je zastaral kazenski pregon. Oblast prejšnje SFRJ je poskrbela, da je pregon proti storilcem zastaral, sedanja oblast pa si prizadeva, da odgovorni za pregon, ki so še živi, ne bi kazensko ali drugače odgovarjali. Na vprašanje, zakaj sem svoje mnenje zdaj sporočil javnosti, povem, da zato, da bi nevedne in dobro misleče odvrnil od upanja, da bodo po očitno krivični sodbi za Vinka Levstika zdaj prišli na vrsto pravi odgovorni za bratomorni holokavst. Slednje je izključeno, ker je simbioza med prejšnjo totalitarno in sedanjo oblastjo še premočna, da bi se pravosodje spoprijelo z vprašanji, na katere bi moralo odgovoriti. Na tiskovni konferenci 14. novembra letos smo naši najvišji znanstveni ustanovi, Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru, zaprosili za odgovor na vprašanje, kateri kazenskopravni predpisi so v zadevnem času veljali na območju Slovenije, od govora nismo dobili. Odgovor bi moral biti zanimiv za pravosodje. Če bi se odločilo za nezastaranje, bi moralo upravičiti neukrepanje, če za zastaranje, bi moralo spremeniti Levstikovo obsodilno sodbo v oprostilno. Žajdelov očitek, da s svojim stališčem branim zločine, ne drži. Prav zato, ker jih obsojam, mnogi iz kontinuitete odklanjajo deklaracijo o narodni spravi, katere avtor sem. Glede na pol stoletno odmaknjenost kaznovanje še živečih storilcev, kljub teži dejanj, ne bi bilo več smiselno. Namesto kaznovanja - odpuščanje. Odpuščanje je bistvena sestavina sprave, ki je višja etična vrednota od vsake, še tako pravične sodbe. Sprava je najčistejša in najlepša zavrnitev sovraštva in terorizma, ki ogroža svet. Sprava je zmaga dobrega nad zlim. To spoznanje je vodilo našega gibanja za narodno spravo.

      STANISLAV KLEP Bleiweisova 6, Kranj



         

         

        2005 - glava

         

         

        agrarna

        izbjeglica

         

         

         

        dragutin

         

        U

         

        2022 - 1956 = 66

         

         

         

         

        * * *

        = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =

         

        * * *

         

         


         

        200501__Seznam_vseh_grobisc.jpg

         

        20050106_IZS-9118_potrdilo_Safaric-Dragutin_Pooblascen_Arhitekt.jpg

         


         

         

        200504__Blizina_grobisca_485_Kozelj.jpg

         


         

         

        200504__Dohod_do_grobisca-485_Kozelj.jpg

         

         

        200504__Obelezje_grobisce_Kozelj.jpg

         

         

         

        200504__Obelezje_grobisce_Kozelj_staro.jpg

         

         

        200504__Okolica_grobisca_Kozelj.jpg

         

         

         

        20050405__088_Pricanja_o_grobiscu_Kozelj-2x30=60-zrtev_domacini+ubijalci_Koren-Drago_Gradisek-Rudi-in-Alojzija_ubijali-da-bi-jih-kradli.docm  

         

        Zapis pričanja in ogled grobišča ob vznožju hriba Koželj v Velenju.

         

        V petek, 8.4.2005, sem se zvečer srečal s članom komisije za EIOPG v občini Šoštanj, sicer poslancem v državnem zboru, g. Dragom Korenom. Seznanil me je z njegovo znanko go. Romano Sevčnikar in jo vpričo naju vprašal ali res ve za podatke o pobitih v Velenju, konkretno v gozdu pod Koželjem. Gospa je bila pripravljena povedati kar je vedela o tej zadevi. Povedala je, da sta z njeno staro mamo večkrat obiskali domačijo ob cesti, ki je oddaljena dober kilometer iz Velenja v smeri proti Celju. Obiskovali sta gospo, ki je danes že pokojna in njeno hčerko. Gospe so se pogovarjale med ostalim tudi o strahotah, ki so se dogodile v bližini njihove hiše in to takoj po vojni. Ga. Romana pove, da so se včasih pogovarjale tudi v nemškem jeziku, zato vseh podatkov o grozotah ne pozna. Natančno je opisala  hišo in spoznal sem, da tam sedaj stanuje moj nekdanji sošolec iz srednje šole, g. Rudi Gradišnik. Z g. Korenom sva se ge. Romani zahvalila za informacijo. Sklenil sem, da družino Gradišnik obiščem in morda izvem kaj koristnega kljub temu, da Velenje ni področje dela komisije, ki ji predsedujem.

        V četrtek, 14.4.2005, sem obiskal domačijo Gradišnikovih (Celjska cesta 21, Velenje - tel.št.: 897-27-61). Sprejela me je starejša gospa, za katero se je izkazalo, da je ga. Alojzija Gradišnik, mati mojega sošolca Rudija. Predstavil sem se ji in ji povedal o namenu mojega obiska. Prijazno me je povabila v svojo hišo in bila pripravljena odgovarjati na moja vprašanja. Povedala je, da so resnično v njihovi neposredni bližini pobili veliko ljudi. Dne, 15.6.1945, so se proti večeru pripeljali uniformirani partizani z dvema tovornjakoma in se ustavili na stranski cesti v bližini njihove domačije. Odkod so prišli niso videli, ker so jih opazili šele, ko so se ustavili na travniku ob strugi potoka Trebušnice. Iz prvega tovornjaka so poskakali neznani ljudje in so morali pristopati k drugemu tovornjaku. Iz tega tovornjaka so jim na pleča nalagali negibne (mrtve) ljudi. Ti so morali v oddaljenosti eden za drugim nositi trupla preko lesenega mostu čez Trebušnico in zastraženi nadaljevati pot ob Trebušnici v smeri proti Velenju. Gospa pove, da so to dogajanje dobro videli, saj je pot dobro vidna od njihove domačije. Ko se je pot obrnila pravokotno v gozd so ujetniki, obremenjeni vsak s po enim truplom, krenili navkreber. Domačim takrat ni bilo jasno, kaj je namen tega sprevoda. Kar kmalu zatem pa so se pričeli oglašati posamezni streli. Po desetih minutah je nastala tišina. Čez dalj časa, vendar še pri svetlobi zgodnjega večera, so se iz gozda pod Koželjem vrnili samo uniformirani partizani, ki so v strugi Trebušnice umivali krampe in lopate. Ko so opravili svoje so se takoj odpeljali. Po nekaj dneh je pričelo iz smeri, kjer je bilo slišati streljanje, strašno zaudarjati in širil se je neznosen smrad. Ona in njena mati ter tudi nekaj bližnjih sosedov se je napotilo v tisto smer. V globeli so videli gomile in na pol zakopana trupla. Udi človeških trupel so gledali iz zemlje. Bila jih je groza in nekateri od domačinov so kasneje prepoznali znane obraze (go. dr. Simonitijevo….., Skaza, ….). Domačini so smatrali, da so tukaj zverinsko pobili in površno zakopali izginule Velenjčane in še nekatere ostale. Ga. Alojzija se spominja, da so takrat ljudje ugotovili, da so bili ti in ostali po vsej Sloveniji tako pobiti po nedolžnem za cilje revolucije. Pred njihovimi očmi so to izvajali v imenu komunizma uniformirani partizani. Po pritožbah na oblast so kasneje trupla zasuli z več zemlje in tako preprečili smrad razpadajočih trupel v okolico.

        Malo pozneje se nama je pridružila pri pogovoru njena vnukinja, ki je bila informirana o teh dogodkih in tudi pozna teren z grobiščem.  Pravi, da ji ni vseeno ob takšnih strašnih rečeh, ki so se zgodile nad nedolžnimi ljudmi. Ona je namreč profesor zgodovine in sama ve, koliko resnic je še sedaj zatajenih in kaj vse je še venomer prepovedano govoriti. Gospa Alojzija smatra, da so bile vse te žrtve iz vrst tistih ljudi, ki so imeli kakršnokoli premoženje ali, da so bili študirani in zato so morali s tega sveta. Natančno mi je razložila kje je grobišče in me usmerila na pot preko potoka Trebušnice. Odšel sem naravnost proti gozdu in po približno 400 m hoje, ko sem prečkal tudi potok Trebušnico sem v globeli, kjer teče potoček, opazil mali betonski nagrobnik, na katerega me je opozorila ga. Alojzija. Povedala mi je, da na tistem mestu ni pokopanih, pač pa so od tega znamenja malo višje ob potočku. Resnično je bil za likvidatorje to priročen kraj. Gozdna pot jih je pripeljala malo više nad globel in mrtve so metali vanjo, nato pa še s strelom v tilnik ubili posamezne prinašalce trupel. Tako je bilo v mehkem terenu vzdolž globeli (30m) enostavno zagrebsti pobite. Dobro sem si ogledal ves teren in naredil nekaj posnetkov z digitalnim aparatom. Nagrobno znamenje, ki sem ga slikal, je bilo močno poškodovano (betonski križ je ležal sveže zlomljen zraven betonske plošče v listju). To znamenje je postavil Ivan Skaza, ki ga poznam iz delovnega mesta, kjer sva nekoč skupaj delala. Po navedbi ge. Alojzije g. Skaza po pričevanjih misli, da je na tem mestu ubit njegov stric (tel.št.: 897-74-53 ali GSM: 041-728-667, Prešernova cesta 21, Velenje). Sklenil sem, da pokličem g. Skaza in ga povprašam o dokazih.

        Po končanem ogledu sem se vrnil preko potoka (nobene brvi) nazaj do Gradišnikovih. Tokrat je bil na domu tudi moj sošolec g. Rudi, s katerim sva izmenjala nekaj besed. Seznanil sem jih, da sem uspešno našel kraj in jim povedal, kaj je sedaj moj namen in moja naloga. Ga. Alojzija (stara je 84 let, vendar še polna življenja) mi je povedala, da je pred več leti to grobišče raziskoval tudi g. prof. Hudales iz Velenja, vendar ni iz tega nič nastalo. Sedaj upa, da bo končno videla na lastne oči prekop kosti siromakov, ki si ne zaslužijo takšne usode.

        Obljubil sem ji, da jo bom še obiskal, če ne prej pa takrat, ko bo prišel grobišče evidentirat g. dr. Ferenc, ki je glavni strokovni delavec, imenovan od države, za reševanje te problematike.

        Vsem sem se zahvalil za pomoč in se poslovil.

        V ponedeljek, 18.4.2005, sem ponovno poklical go. Alojzijo Gradišnik, ker so mi manjkali neki podatki. Želel sem vedeti s kakšnim vozilom so se pripeljali partizani tistega dne in koliko jih je bilo. Povedala mi je, da so se že dva dneva pred poboji na isto mesto pripeljali z več džipi  uniformirani partizani, ki so nato poniknili v gozdu z orodjem za kopanje zemlje. Koliko jih je bilo natančno ne ve, ker se ji to takrat ni zdelo pomembno. Sedaj sklepa, da so pripravljali jarke za pokop kasnejših žrtev. Na vprašanje, koliko je bilo takrat še živih žrtev, ki so morale nositi trupla v gozd, ne ve natančno, ker jih nihče ni prešteval. Smatra, da sta bila oba tovornjaka polna, kar bi lahko bilo najmanj po 30 oseb v vsakem tovornjaku. Če se bo izvršil prekop okostij, bo podatek o žrtvah znan. 

         

        18.4.2005                                                                                     Zapisal: Anton Skornšek

         

        OPOMBA: Celjska c. 21 Velenje, od hiše je morišče v gozdu južno oddaljeno cca 260m !!!

         

         

        20050416__087_Zgodovina_Franc_Pozar__lazno_ovadil_Sumah-Miha_Sumah-Franc_Podkrizni-Janez__Obsojeni-na_smrt-Lj_1950_Sl.Gradec-spomenik_ZRTVE-REVOLUCIJE.docm    

         

        Tolmačenje vloge Franca Požarja v aferi Križarji

        (povzeto po tedniku Demokracija z dne, 7. april 2005).

         

        Po zapisih dr. Janeza Černeja in Vide Vrhnjak Duler (Slovenj Gradec), ki sta komentirala vlogo Franca Požarja v primeru afere Križarji, oziroma primeri Požar, povzemam dodatne informacije, ki sem jih zapisal ob prepisu sojenja 14 kmetom iz okolice Raven pri Šoštanju. Po zapisih ge. Duler so tri imena ustreljenih (Miha Šumah, Franc Šumah, in Janez Podkrižnik) napisana med 133 imeni na spominski plošči žrtvam revolucije v Slovenj Gradcu. Ti trije iz področja Slovenj Gradca so bili sredi leta 1950 usmrčeni v Ljubljani. To je bil eden zadnjih primerov sodnih procesov proti ilegalnim skupinam na Celjskem (22. – 24. marca 1950; Požarjeva skupina – po izdani knjigi leta 1995 s strani dr. Mikola Mikuža – Mikola Milko). Tudi dr. Jože Pučnik omenja delovanje Franca Požarja, demobiliziranega poročnika JA v svoji knjigi leta 1996.

        V diplomski nalogi je študentka zgodovine Veronika Kodrun (mentorica ji je bila dr. Jera Vodušek Starič) iz leta 1999 z naslovom Požarjeva skupina – Križarski kmečki upor ali udbovska provokacija, razkrila podlost in metode udbovskega terorja in politično farso sodišč za zastraševanje revnega kmečkega podeželja. Franc Požar je bil rojen v Sodražici leta 1922 in je bil proti koncu vojne komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade, nato komandant 1. bataljona Tomšičeve brigade (omenjen v knjigi Veliki finale na Koroškem). Po odsluženju v JA je bil zaposlen na ministrstvu za notranje zadeve in zaradi kraj in prevar prestal celo dve leti in pol v zaporu. Konec leta 1949, po prihodu iz zapora, se prične zgodba Požarjeve skupine na najrevnejšem kmečkem kraju Ravn nad Šoštanjem, kamor je takrat spadala tudi občina Slovenj Gradec. Od vojne izčrpanemu podeželju je obvezna oddaja povzročala dodatno nezadovoljstvo in je postalo lahek plen hujskačev. Dr. Černe piše: Požarja je vodila ista hobotnica in takšne so bile metode in kultura Titovih oblastnikov. Nikjer v dokazih ni zapisano, da je bil Požar udbovski agent, je pa dokaz, da so se že po dveh mesecih njegove prisotnosti v teh krajih pričele aretacije kmečkih delavcev, ki so se pustili zapeljati Požarju v politična dejanja. Tridnevni sodni proces v Šoštanju je bil enak procesom v Ljubljani. Štirje so bili obsojeni na smrt, drugi na 11 do 18 let zapora in odvzem premoženja. Trije na smrt obsojeni so zapustili 12 mladoletnih otrok. Družini s petimi otroki (med njimi dojenček star tri mesece) so za 4 leta zaprli mater, otroke pa posamezno razdelili po oddaljenih hribovitih kmetijah. To je navedla v diplomskem delu avtorica Veronika Kodrun, ko se je pri zbiranju podatkov pogovarjala z ljudmi na  tem področju.

        Iz istega testa je bil na tem področju med vojno Milan Razdevšek. Ta je mag. Linasiju ob objavi njegove knjige, Žrtve vojne na območju Slovenj Gradca, v letu 2002 zapisal, da ne odstopi od svojih načel. Po njegovem je NOB ves čas skrbela za osvoboditev ljudi izpod okupatorja. Vprašanje je zakaj so partizani med vojno tod pobili 53 domačinov, po končani vojni pa še dodatno 80. Razdevšek je bil tovariš Požarja in je v njegovi brigadi služil kot obveščevalec. Ob njegovi 80 letnici je izšel v Večeru sestavek o njegovih odličjih v zvezi z njegovo hrabrostjo in vdanostjo ZZB NOB, ki mu je vsa ta priznanja tudi vročila. Tako je evidentno, da sta od vsega začetka Požar in Razdevšek bila predana komunistični doktrini in naredila vse in tudi več kot se je od njiju zahtevalo.

         

        16.4.2005                                                                                     Zapisal: Anton Skornšek

         

         

        20050419__090_Zapis_pogovora_s_Skazom-Trbusa-Podkozelj_dr.Kralj-Ivan_zupan_MEH-Srecko-(oce-KNOJ)-ni-omogocil-delo-komisije__mucitelji-Lemp_Zaljubersek_Pisker.docm

         

        Zapis pogovora z g. Ivanom Skaza

         

        Dne, 19.4.2005, sem poklical Ivana Skaza iz Velenja (GSM: 031-761-865), ki stanuje na Prešernovi cesti 21 v Velenju zaradi razjasnitve dogodkov pri pobojih pod hribom Koželj v Velenju. Povprašal sem ga za informacije, ki jih pri ge. Gradišnik nisem dobil, oziroma sem jih želel še preveriti. Povedal mi je veliko stvari, ki mu jih je povedala ga. Gradišnikova in še nekatere druge informacije za katere je vedel le on sam.

        Povedal mi je, da je to grobišče obiskala komisija za grobišča občine Velenje z g. dr. Ivanom Kraljem na čelu. Več kot obiska niso postorili, saj jim župan g. Meh Srečko ni omogočil nadaljnjega dela. Med pobitimi na tem mestu je tudi njegov stric Franc, ki je bil skupaj z ostalimi mučen v Celjskem piskru in pripeljan na to mesto. V zaporu ga je kot ostale mučil Velenjčan Lempl, kar so pričali nekateri, ki so bili izpuščeni kasneje. Med mučitelji je bil tudi kasnejši direktor Restavracije pri železniški postaji v Velenju, polpismen g. Zaljuberšek. Ko so zapornike iz Celjskega piskra pripeljali pod Koželj in nato pobili, so jih zakopali tako plitko, da so jih odkopale lisice in žrle njihove ude. Zaradi neznosnega smradu razpadajočih trupel so protestirali bližnji stanovalci, zato je moral na ukaz OZNE g. Franc Obu s pomočjo še ostalih pomočnikov iz Velenja izvršiti globlji zakop trupel. Med žrtvami nasilja so prepoznali dr. Žižka, inž. Čučka, Koranda, Zajca, Skaza…ter še veliko ostalih znanih.

        G. Skaza mi je omenil še podatek, da je g. Meža v Podkraju (po domače pri Strahovniku) pri kopanju temeljev za hišo odkril veliko število človeških okostij. Ti so imeli še tedaj zvezane roke z žico v zapestjih. Predlaga razgovor s še živečimi na tej domačiji.

        G. Skaza tudi ne trdi, da so grobovi na tistem mestu, kjer je on postavil betonsko obeležje in kamor nosi stricu cvetje, pač pa so grobovi res višje, kot navaja ga. Gradišnik. To mesto ni izpostavljeno naraslim vodam ob deževju, je pa neposredno blizu grobišč in primerno za to znamenje. 

        Zahvalil sem se mu za podatke in mu obljubil, da se na to temo še slišiva, oziroma ga jaz obvestim o poteku dogajanj.

         

        19.4.2005                                                                          Zapisal: Anton Skornšek

         

         

        20050420__091_Grobisce_v_Velenju_dopis_Ferencu_problem_grobisce_Pod-Kozeljem-TRBUSA.docm

        Komisija za EIOPG

        pri svetu Občine Šoštanj

        Predsednik komisije,

        Anton Skornšek

         

        Doc. dr. Mitja Ferenc

        Univerza v Ljubljani,

        Filozofska fakulteta

        Oddelek za zgodovino,

        Aškerčeva 2,  Ljubljana

         

        Spoštovani g. Mitja Ferenc!

         

        Pred nekaj meseci smo delovno zaključili evidentiranje grobišč na območju občine Šoštanj. Upam, da se med kopico enakih in podobnih zadev še spominjate tega dela v Šoštanju.

        Tokrat se vam oglašam še z eno nerešeno zadevo in sicer na območju občine Velenje. Za problem, ki vam ga bom objasnil z dokumenti poslanimi po tej poti, ne vem ali ste z njim že seznanjeni. Prosim vas, da mi po vaši presoji sporočite ali se boste spoprijeli še z eno večjih lokacij na območju, ki vam ga opisujem. Res nisem pooblaščen za ta območja od Sveta MO Velenje, vendar je škoda, da se tudi ta problem ne bi rešil enakovredno z ostalimi. Bojim se, da s strani vodstva MO Velenje ni nobene vneme, prav nasprotno se je dogajalo ob nekaj poizkusih njihove komisije, da se to grobišče razjasni.

        V kolikor ste pripravljeni pomagati pri reševanju tega problema, me prosim o tem obvestite po tej poti. Za sodelovanje na terenu sem vam zmeraj na razpolago.

         

        Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni!

         

        Šoštanj, 20.4.2005                                                                                   Anton Skornšek

         

         

          20050521__093_Sporocilo_dr_Ferenc_sodelovanje_Evidentirano-410-grobisc__CELJE-raztava-PRIKRITO-IN-OCEM-ZAKRITO.docm

        Od: Anton Skornšek
        Poslano: 21. april 2005 10:07
        Za: 'Mitja Ferenc'
        Zadeva: RE: Grobišče v Velenju

         

        Spoštovani g. Mitja Ferenc!

         

        Prejel in prebral sem vaš odgovor za katerega se vam zahvalim. Res je škoda, da je postal odnos oblasti do tega tako mlačen (upam, da je to začasno). V naši komisiji je tudi moj kolega poslanec državnega zbora iz NSi, g. Drago Koren, katerega bom podžgal, da te zadeve pospeši preko njegovega kolega, pristojnega ministra, g. Drobniča. Opravili ste velikansko delo in res bi bilo škoda, da se ne bi te zadeve kar najhitreje pripeljale do konca.

        Predlagate obisk v Velenju, da vam pokažem mesto tega velikega grobišča. Prosim vas, da kakšen dan pred nameravanim obiskom pošljete sporočilo ali telefonski klic (03-8993-636), da vam bom lahko na razpolago.

         

        Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!

        Anton Skornšek

         

        From: Mitja Ferenc [mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
        Sent: Wednesday, April 20, 2005 4:14 PM
        To: Anton Skornšek
        Subject: RE: Grobišče v Velenju

         

        Spoštovani g. Anton Skornšek !

         

        Prav lepa hvala za vaše sporočilo in poslano dokumentacijo. Elaborat z evidentiranimi 410 lokacijami sem v začetku leta posredoval obema ministrstvoma (Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), ki sta do konca prejšnjega leta omogočala in dovoljevala izvajanje projekta Evidentiranja prikritih grobišč v RS. Na seznamu imam še več kot 160 lokacij, ki bi jih bilo potrebno evidentirati (napraviti opise, zemljevide, fotografije, zemljiškoknjižne podatke itd) a žal so na resornem ministrstvu razmere trenutno takšne da se na trem področju nič ne premika. Škoda, saj imajo sedaj vse podatke, da bi začeli sistematično, kontinuirano urejevat grobišča. Prepričan sem, da dolgo ne bodo mogli ostati križem rok in da bo potrebno odgovorno pristopit k izvajanju in zagotavljanju temeljne človekove pravice – imeti dostojen grob. Kljub temu, da nimam več uradnega dovoljenja, »mandata« za evidentiranje, sem se odločil, da bom začeto delo nadaljeval sam in tudi s pomočjo svojih študentov. Ker ne vem kako bo država v bodoče pristopila k urejanju preštevilnih problemom na tem področju, sem sklenil dosedanja dognanja evidentiranja prikritih grobišč prikazati na razstavi ob 60 letnici konca druge svetovne vojne. Razstava in knjiga Prikrito in očem zakrito bo odprta 31. maja letos v Muzeju novejše zgodovine v Celju, v naslednjih mesecih pa bo obiskala Ljubljano, Maribor, Kočevje, Kranj in še kakšno mesto. Uspeli smo že pridobiti vso najdeno opremo pri sicer do sedaj redkih izkopavanjih ki so bila opravljena v Sloveniji. Ob tem dovolite, da se vam za dosedanjo pomoč iskreno zahvaljujem – želel bi si tudi v drugih občinah vsaj približno tako pomoč kot ste mi jo nudili vi – in upam, da se vidimo na razstavi. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi lahko pokazali mesto grobišča pri Velenju ki ga opisujete, idealno bi bilo če bi to lahko izvedla že v mesecu maju, ko bom  večkrat v Celju pri pripravljanju razstave.

        Z lepimi pozdravi,

         

        Mitja Ferenc  

         

        From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
        Sent: Wednesday, April 20, 2005 9:14 AM
        To: ferenc.mitja@guest.arnes.si
        Subject: Grobišče v Velenju

         

        Pozdravljeni spoštovani g. dr. Mitja Ferenc!

         

        V priponki vam pošiljam nekaj dokumentov v zvezi z grobiščem v Velenju. Prosim vas, da zapise pogledate in mi sporočite o vaši odločitvi!

        Predsednik komisije za EIOPG v občini Šoštanj: Anton Skornšek.

         

        Lep pozdrav!

         

         

        20050524__092_Najdba_kosti_na_Goricah_pri-spomeniku-PIRAMIDA_pri-delu-najdena-kost-LOPATICA_kriminalist-VSET-MARKO+ostali.docm

        Zapis opravil ob najdbi kosti na Goricah.

         

        20.4.2005 sem na osnovi klica Petra Turineka odšel na Gorice k premogovniški ploščadi pripravljeni za postavitev vrtalne naprave, kjer je bila videna neznana kost. Premogovnik pripravlja globinsko vrtanje v sloj lignita in je na mestu, kjer je v bližini že stara zaprta vrtina, izvajal zemeljska dela. Ob tem delu so s stroji izkopali večje količine zemlje in jo deponirali v bližini. Pri izdelavi delovne ploščadi so načeli brežino zemljišča in pri tem posegli v teren na katerem je evidentirano grobišče pod zapuščenim vodnim rezervoarjem v bližini skupnega spomenika pobitim. Petrov oče je pred dnevi hodil tod mimo in opazil kost, za katero je smatral, da je človeška, kar je povedal tudi sinu Petru. Po dolgem iskanju, ko sem pregledal ves teren in gradbišče, sem končno le našel kost in sicer po mojem znanju človeško lopatico.

        Poklical sem Policijo Velenje in jim naznanil najdbo. Po desetih minutah so me poklicali iz Policije in dogovorili smo, da se dobimo na licu mesta. Srečala sva se z policistom Markom Svetom, ki je zadolžen za kriminal v MO Velenje. Poklical je kriminaliste iz Celja, da raziščejo in prevzamejo delo. Čez 45 minut sta se pripeljala kriminalista iz Celja, ki sta poslikala teren in najdbo. Podal sem jima moje podatke, nakar smo čakali na odločitev preiskovalnega sodnika. Čez nekaj časa je ta odločil, da kost prevzame na predpisan način pogrebna služba PUP Velenje. Po tej odločitvi sem z kriminalisti iz Celja odšel nazaj v TEŠ, kjer sem jima iz mojih dokumentov o EIOPG iz računalnika natisnil in izročil dokumente o registraciji tega grobišča ter tudi zapise o prvi zaznambi grobišča (pogovori z Basistom in Milojkom Kumrom). Bila sta zadovoljna z dokumenti in izrazila željo, da bi se oglasila, če bosta kaj potrebovala.

         

        Šoštanj, 20.4.2005                                                                       Zapisal: Anton Skornšek

         

        23.4.2005 me je poklical kriminalist, ki je opravil prevzem kosti na Goricah in mi povedal, da je opravljen laboratorijski pregled kosti. Izvidi so negativni, saj je kost živalskega izvora. To informacijo sem vzel na znanje in jo sedaj zapisal.

         

        Šoštanj, 24.4.2004                                                                       Zapisal: Anton Skornšek

         

         

        20050526__Svetovna_Politika_Obtoznica_partije_Ribicic_Ceferin__KILAVO-TOZILSTVO-ovadbe_Vipotnik-Roglic-Polak_300-zaslisanj-in-NIC__prikaz-stavila-zrtev.docm

         

        SVET. POLITIKA, Četrtek, 26.5.2005 / pošlji prijatelju / natisni /

         

        Prva policijska ovadba za genocid zoper Mitjo Ribičiča Čeferin: "Očitno se v tej državi nadaljuje praksa, ko prizadeti iz medijev zvedo za ovadbo" Miča Vipotnik, Meta Roglič, (pd, sta) LJUBLJANA - Andrej Polak, vrhovni državni tožilec, ki koordinira delo tožilcev, povezano s povojnimi poboji, nam je včeraj povedal, da je kazenska ovadba zoper Mitjo Ribičiča zaradi genocida prva ovadba za povojne poboje, ki jo je napisala policija. Bilo je sicer nekaj ovadb posameznikov ali skupin, vendar nobena ni vsebovala dovolj tehtnih dokazov, da bi se lahko začel kazenski postopek. Andrej Polak tudi pravi, da ni pričakovati kakšne nove ovadbe zaradi povojnih pobojev.

         

        Na vrhovnem državnem tožilstvu so se odločili, da bo zadevo prevzelo okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki je za to pristojno. Vrhovni državni tožilci pa jim bodo strokovno pomagali. Iz urada generalne državne tožilke Barbare Brezigar so sporočili, da o vsebini kazenske ovadbe še ni mogoče govoriti.

         

        O OVADBI SLIŠAL PO TELEVIZIJI 

        Mitja Ribičič se je včeraj posvetoval s svojim odvetnikom Petrom Čeferinom, ki ga je zagovarjal tudi pred Pučnikovo komisijo. Peter Čeferin nam je povedal, da se "očitno v tej državi nadaljuje praksa, ko prizadeti šele iz medijev zvedo, da so ovadeni zaradi različnih kaznivih dejanj. 

        Mitja Ribičič je tako šele na TV Slovenija prvič videl in slišal, da je ovaden, pri čemer so mediji v nasprotju z vsemi predpisi, ki urejajo varstvo človekovih pravic, objavili polno ime in priimek domnevnega osumljenca.

        Dokler gospod Mitja Ribičič ne bo imel možnosti vsaj prebrati ovadbe, ki jo je predstavnik policije pred tem na dolgo in široko predstavil vesoljni slovenski javnosti po televiziji, seveda ne more dati nobenega komentarja." Kot Ribičičev zagovornik v dosedanjih postopkih je Čeferin še povedal, da so bile doslej vse ovadbe zoper njegovo stranko zavržene, ker ni obstajal niti utemeljen sum, da bi Mitja Ribičič storil katero koli od očitanih mu kaznivih dejanj.

         

        MANJKAL JE DOKAZ

        Bivši generalni direktor policije Marko Pogorevc, ki je skupaj s takratno generalno državno tožilko Zdenko Cerar leta 2001 sprožil akcijo Sprava, nam je včeraj dejal, da so že v času njegovega vodenja policije ugotovili, da za povojnimi poboji stoji Ozna, ni jim pa uspelo odkriti dokumenta, ki bi potrdil in povezal informacije o pobojih s konkretnimi akterji. Zdaj je očitno policiji tak dokument uspelo najti. Pogorevc pa je odločno zanikal, da bi delo v prejšnjem mandatu zavirala takratna oblast in da naj ne bi zaradi tega že prej prišlo do ovadbe. Tudi Zdenka Cerar je namige, da naj bi bila ovadba mogoča šele zdaj, ker se je zamenjala oblast, odločno zavrnila. Dejala je, da so v preteklosti v zvezi s povojnimi poboji zaslišali več kot tristo oseb (zaslišan je bil tudi Mitja Ribičič), pregledovali arhive, izvedli številne eshumacije...(?) Manjkal je dokaz, ki bi omogočil konkreten kazenski postopek.

         

        GENOCIDA V TAKRATNI KAZENSKI ZAKONODAJI NI BILO

        Genocid sodi med kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo. Ovadba, ki jo je spisal Pavel Jamnik, Mitji Ribičiču očita genocid. Za genocid je po slovenskem kazenskem zakoniku zagrožena kazen najmanj deset let zapora ali največ trideset let. Profesor s pravne fakultete dr.Ljubo Bavcon je včeraj za Radio Slovenija ravnanje policije označil kot neodgovorno. Po njegovih besedah Ribičiča zaradi genocida sploh ni mogoče preganjati, saj tega kaznivega dejanja leta 1945 v naši kazenski zakonodaji sploh še ni bilo. Poleg tega policija tudi nima pravice dajati pravnih kvalifikacij za dejanja, ki jih je odkrila. To je namreč stvar tožilstva.

        Mnenje strokovnjaka: Božo Repe: zgodovinopisje je do povojnih pobojev kritično "Vrednotenje zgodovine tistega časa se zaradi ovadbe (ali bo prišlo do obtožnice in morebitnega procesa, še ne vemo, zato o njegovih posledicah ne morem soditi) ne bo bistveno spremenilo, saj je zgodovinopisje do povojnih pobojev in drugih oblik obračunavanja kritično in jih obsoja kot necivilizacijsko dejanje," je prepričan zgodovinar dr. Božo Repe. Pogledi zgodovinarjev na dogajanje po drugi svetovni vojni so v glavnem enotni, kar zadeva faktografijo, pravi Repe, interpretacije pa so različne. Razlike obstajajo pri vrednotenju povojnega sistema, nekateri zgodovinarji ga ocenjujejo izolirano, brez povezave z dogajanjem v drugi svetovni vojni in še prej, drugi bolj kompleksno, v kontekstu širšega dogajanja. Nekateri vidijo v uvedbi komunizma oziroma socializma izključno njegovo totalitarno naravo, ki je bila po vojni najbolj izrazita, to oceno pa po Repetovem mnenju vlečejo do njegovega konca leta 1990.

        Drugi vidijo tudi pozitivne spremembe - socialno pravičnejšo družbo, žensko emancipacijo, spremembo meja v slovensko korist, slovensko državnost v okviru jugoslovanske federacije - in ocenjujejo, da se je od sredine petdesetih let postopoma mehčal do specifične oblike "titoizma", torej neke vrste vmesnega sistema med vzhodom in zahodom, ki je bil v osnovi socialističen, zaradi odprtih meja pa je sprejel mnoge prvine zahodne kulture in posnemal zahodne vzorce obnašanja. Povojni poboji po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je od aprila 1941 do januarja 1946 na območju Republike Slovenije umrlo okoli 90.000 ljudi.

        V zborniku inštituta z naslovom Žrtve vojne in revolucije podatki o žrtvah niso popolni, saj podatke o slovenskih žrtvah pričakujejo še iz nekaterih tujih arhivov, tako da se bo številka verjetno približala 100.000 žrtvam. Največ žrtev so imele partizanske enote, v zborniku ugotavljata raziskovalki Tadeja Tominžek Rihter in Mojca Šorn, teh je bilo 27.000. Sledijo domobranci s 13.406 žrtvami, od katerih je vsaj 11.683 žrtev povojnih pobojev.

        Doslej pa je bilo ugotovljenih tudi 35.717 žrtev med civilisti. Dr. Boris Mlakar je v referatu, ki je prav tako objavljen v zborniku, zapisal izračun, da je partizanska stran povzročila okoli 6400 smrtnih žrtev med slovenskimi rojaki, protipartizanska stran pa okoli 3200. Podatki o številu pobitih domobrancev po vojni so v različnih virih različni in se gibljejo od približno 7000 do po nekaterih podatkih okrog 15.000, je pred letošnjim dnevom zmage pisala Slovenska tiskovna agencija. Angleški poveljnik taborišča v Vetrinju je 26. maja 1945 podpisal ukaz, na osnovi katerega je bila v Slovenijo s pretvezo, da jih peljejo v Italijo, vrnjena prva skupina domobrancev; vračanje je trajalo pet dni, piše STA.

        Domobranski poveljniki so skušali transport ustaviti in dobiti pojasnilo, vendar se je vračanje nadaljevalo. Številke o tako vrnjenih domobrancih se razlikujejo, verjetno pa so večje od 10.000. Vrnjene domobrance sta Organizacija za zaščito naroda in Korpus narodne obrambe Jugoslavije spravljala predvsem v Škofove zavode v Šentvidu pri Ljubljani in v nekdanji nemški center za predvojaško vzgojo na Teharjah pri Celju. Večina domobrancev je bila brez predhodnega zaslišanja (ali pa je bilo to zelo kratko) usmrčena. Tisti iz Šentvida so bili praviloma pobiti v Kočevskem rogu, tisti iz taborišča pa v opuščenih jaških zasavskih premogovnikov.

        Poleg slovenskih domobrancev je bilo brez predhodnega sojenja usmrčenih več tisoč vrnjenih hrvaških domobrancev, četnikov, Nemcev in Italijanov.

         

        dragutin

        če je na področju Slovenije najmanj tisoč masovnih grobišč, ne posameznih, potem je tu prikazano preveliko sprenevedanje ali namerne laži, čas pa bo dokazal, do je to le politično pravosodno farsa

         

        dragutin 2002-06-24, Velenje, biro – ponedeljek, zapis

        Vrsto let srečujem enega delavca iz Vegrada – tu ga bom začasno imenoval Rečičan, doma pa je nekje pri Rečici ob Savinji. Precej kritičen je do okolja in preteklosti. Poglejmo med drugim, kaj sva tokrat izmenjala informacije o tej  zgoraj navedeni osebi - Ribičič.

        Bilo bi naj med vojno, ko je ta pogumnež imel toliko hrabrosti, da je nekega človeka kar s sekiro ubil. Drugih informacij o tem primeru nisem slišal od Rečičana.

         

         

         

        20050527__094_Iskanje_informacije_za_go_Komprej_povprasevanju-kdaj_bo_primer_na_vrsti_za_obravnavo.docm

         

        Od: Anton Skornšek
        Poslano: 27. maj 2005 9:53
        Za: 'jernej.jeromen@gov.si'
        Zadeva: Iskanje informacije za go. Komprej

         

        Spoštovani g. Jernej Jeromen!

         

        Dovolite, da vas po tej poti povprašam po reševanju zadeve, ki je v prilogi tega sporočila. Vaš E-naslov sem dobil pri reševanju zadeve g. Kurta Pirmanšeka iz Združenih držav Amerike. Gospa Komprej želi izvedeti ali je njena vloga (v priponki dopisa) prispela na vaš naslov in kdaj bo na vrsti za reševanje. V kolikor utegnete odgovoriti, mi lahko to sporočite na moj E-naslov, ali pa na njen domači naslov. Za vaš trud se vam zahvaljujemo in lepo pozdravljamo.

         

        Anton Skornšek

         

                   

        20050528__095_ga_Komprej_maj-2005_Vloga-ni-bila-poslana_preverjanje_komisija-Jeromel-Jernej.docm

        Spoštovana ga. Angela Komprej!

         

        V četrtek. 26.5.2005, sem se oglasil pri vas. Vprašal sem vas, če ste prejeli kakšen odgovor od Komisije za popravo krivic. Dejali ste, da do tistega dne niste prejeli nobenega odgovora in jaz sem vam obljubil, da pokličem na to službo Ministrstva za pravosodje. Danes, 27.5.2005, sem po elektronski pošti poslal vprašanja o vašem primeru in poslal tudi dopis, ki sem vam ga dal že lansko leto, da ga podpišete in priporočeno odpošljete. Na osnovi mojih vprašanj (prilagam vam jih v tej kuverti) mi je g. Jernej Jeromen takoj odgovoril po elektronski pošti. Tudi njegov odgovor vam prilagam.

        Kot vidite iz njegovega dopisa, ta služba Ministrstva in Komisije sploh ni prejela vaše vloge za reševanje.

        Zanima me, ali ste vi vlogo sploh odposlali ali jo je poslal v vašem imenu kdo od vaših domačih (morda je niso poslali, saj vidite iz dopisa g. Jeromna, da vaše vloge ni na njihovem seznamu).

        Pogovorite se in odločite kako boste postopali dalje, kajti vse je odvisno od vas samih.

        V dopisu vam pošiljam ponovno novo vlogo z novejšim datumom, ki jo po vaši volji lahko pošljete še enkrat če želite.

         

        Lepo pozdravljeni!

        Šoštanj, 28.5.2005                                                                                   Anton Skornšek

         

         

         

        20050608__097_Dopis_Nahtigalu-Franc_junij_2005_noce-sodelovati-s-komisijo-niti-z-organi.docm

        Občina Šoštanj

        Svet občine Šoštanj,

        Komisija za evidentiranje

        in označitev prikritih grobišč

        3325    ŠOŠTANJ

         

        G. Franc Nahtigal

        Rozmanova 64/c

        6000    KOPER

         

        ZADEVA: sodelovanje s komisijo sveta Občine Šoštanj.

         

        Spoštovani!

         

        Že 20.9.2002 sem vam poslal dopis s katerim sem vas prosil za sodelovanje z našo občinsko komisijo za odkrivanje prikritih grobišč v Šoštanju. Obiskal vas je kriminalist s katerim sem sodeloval, pa ste mu izjavili, da nič ne veste o pobojih, ki ste jih organizirali v okolici Šoštanja. Okrožnemu javnemu tožilcu v Celju sem nato predlagal, da vas zasliši saj imamo dovolj prič, ki so vas videle voditi kolone ujetnikov in posamezne žrtve na mesto pobojev. Ker se vi temu izogibate in ker niti okrožni tožilec ni ničesar ukrenil v zvezi z vami, vas zadnjič opozarjam, da se mi pisno ali telefonsko oglasite na spodnji naslov. Zahtevam, da stopiva v kontakt in mi poveste podatke, ki jih bom zahteval od vas. V kolikor tega ne boste storili bom obvestil slovensko javnost in državno komisijo z znanimi podatki in razgalil vaša dejanja v tistem času v Šoštanju. Bojim se, da hudo trpite zaradi grehov, ki jih je vam naložila komunistična oblast. Rešite se tega trpljenja in spregovorite vendar, da si olajšate svojo dušo.

         

        Prosim sporočite mi:

        1. koliko žrtev ste po nalogu OZNE pobili v Šoštanju

        2. kdo vse so bile te žrtve po narodnosti

        3. koliko je bilo med temi žrtvami otrok in žensk

        4. v koliko grobišč ste zagrebli pobite žrtve

        5. kdo vam je dajal ukaze za poboje

         

        Pokličite me prosim na službeni telefon:  03 – 8993 – 636 (TE Šoštanj), ali pišite na domač naslov spodaj!

         

        Šoštanj, 8.6.2005                                                       Predsednik komisije:

                                                                                           Anton Skornšek

                                                                                           Skorno 38/a

                                                                                           3325    ŠOŠTANJ

         

         

         

        20050609__096_Zapis_pogovora_z_dr_Kraljem_zupan-Meh-Srecko-ZAUSTAVIL-preiskave_12-15-zrtev-iz-Celja-(zapor)-g.OBU-z-zemljo-prekril-grobisce__Hotel-Razgorsek.docm

         

        Zapis pogovora z Ivanom Kraljem, dr. med..

         

        Dne, 7.6.2005, sem poklical g. Ivana Kralja, dr.med. (tel.št.: 586-51-11 ali GSM 041-640-639) iz Velenja, Cesta VI  št. 26. Po letu 1991 je v velenjski občinski skupščini vodil komisijo za iskanje prikritih grobišč. Ob novih odkritih dejstev v zvezi z grobiščem pod hribom Koželj v Velenju sem ga poklical zaradi razjasnitve nekih zadev.

        Po navezavi pogovora in na moje vprašanje kako daleč so tisti čas prišli z delom na omenjenem področju, mi je g. Kralj povedal naslednje:

        1. Komisija je po prvih skromnih pričevanjih odkrila grobišče pod Koželjem. Ugotovili so lokacijo grobišča, vendar natančne lege zakopanih ne (samo približno – mesto obeležja, ki ga je postavil Ivan Skaza). Po pričevanjih naj bi bilo tamkaj zakopanih cca 12 -15 žrtev, ki so jih tja pripeljali s tovornjakom iz smeri Celja (???).

        2. Na grobišče so položili venec in se poklonili žrtvam. Uradni zaznamek in zapise ustnih pričevanj ter ugotovitve je komisija predala občinski upravi, oziroma županu g. Srečku Mehu.

        3. Na Svetu občine so se pogovarjali o postavitvi primernega obeležja, vendar konkretnega sklepa niso sprejeli, ker jih je pri tem zaustavil župan g. Meh.

        4. komisija je prišla po pričevanjih do ugotovitve, da na območju Velenja obstaja še več grobišč. Eno takšnih je v gozdu na hribčku nad zdajšnjim novim hotelom v Starem Velenju. Dalje od tega niso raziskovali.

        Iz ugotovitev in pričevanj, ki sem jih zbral jaz, sem mu podal še ostale informacije in sicer o dnevu poboja in zakopa žrtev pod Koželjem, o približnem številu in izvoru pobitih. Začuden je bil nad tem od kod mi vse podatki. Povedal sem mu, da so to v glavnem domačini, ki jih je nekatere krajan Velenja prepoznal (g. Obu), saj jih je moral zakopati globlje zaradi lisic, ki so površno zakopana trupla v grobišču žrle in raznašale po okolici. Pripravljen je na kakršenkoli pogovor ali pomoč pri ureditvi tega grobišča. Povedal sem mu, da sem o tem grobišču že obvestil g. dr. Mitja Ferenca, s katerim sva evidentirala grobišča v Šoštanju in okolici.

         

        Šoštanj, 9.6.2005                                                                              Anton  Skornšek

         

         

         

        20050609__099_Vlozitev_zahteve_Premelc-Gvido-sin-Gvido_OZNA-Zrnic-Cveta-ARETIRALA__24+1-privezanih-za-JASLE-23.maja.1945.-grobisce-25-ID-233-Gorica-4-karta.docm

         

        Gvido Premelč

        Stantetova19,

        3320   VELENJE

         

         

        Vlada Republike Slovenije

        Komisija za izvajanje

        Zakona o popravi krivic,

        Župančičeva 3,

        1000  LJUBLJANA

         

         

        Zadeva: vložitev zahteve za popravo krivic storjenih po vojni leta 1945.

         

        V naslovu navedeni Gvido Premelč, rojen 21.11.1942 v Šoštanju, na osnovi Zakona o popravi krivic, uradno prečiščeno besedilo (ZPKri-UPB1), po katerem je po odločitvi državnega zbora RS še možno vložiti zahtevo za popravo krivic storjenih po 15. maju 1945 leta, s tem dopisom uradno vlagam zahtevo o popravi krivic z obrazložitvijo.

        Moj oče, Gvido Premelč, rojen 13.9.1902 na Bizeljskem, je bil na večer dne, 17.5.1945, v domači hiši pri večerji pred nami vsemi domačimi nasilno aretiran s strani članice OZNE v Šoštanju, g. Cvete Zrnič, ki še živi v Velenju. Med ostalimi aretiranimi v Šoštanju je bil zaprt 4 dni v tedanji Mestni hiši okraja Šoštanj. V ta zapor mu je moja mati nosila hrano in ga tu še zadnjič videla. Na njeno vprašanje kaj je oče storil je dobila odgovor, da je pripor samo formalnost in se mu ne bo nič zgodilo. Vendar je bil od tu s še 24 aretiranimi premeščen v Grilove hleve pod vznožje Goric (sedaj Koroška cesta) v Šoštanju. Njihovo vpitje po pomoči so slišali mimoidoči in sosedje. Po dveh dneh, ki so jih tu ob jasli privezani preživeli, so bili ponoči 23. maja 1945 med 2200 in 2300 uro odpeljani na vrh hriba Gorice nad Šoštanjem. Na mestu, kjer je uradno evidentirano grobišče ID 233 Gorica 4, so jih domači šoštanjski likvidatorji pobili. Med temi ustreljenimi je tudi moj oče Gvido Premelč.

        Od tega dne dalje smo iskali podatke o mojem očetu. Lagali so nam, da je odpeljan v neki zapor. Po daljšem času so očividci tega dogajanja povedali o poboju 25 Šoštanjčanov. Prepovedano je bilo kakršnokoli iskanje posmrtnih ostankov očeta. Uradno nam še danes nihče ni izdal mrliškega lista o izginulem očetu.

        Od tega dne dalje se je za našo družino pričela strašna pot preživetja. Ostali smo brez vsega premoženja, saj nam je tedanja komunistična oblast vse ukradla. Mati je morala opravljati prisilno delo na Strojnikovi žagi v Šoštanju. Bili smo brez denarja, brez hrane, pozimi brez kurjave in brez dela. V osnovni šoli sem bil ves čas zaznamovan kot sin sovražnika države. Nikoli nisem bil deležen pomoči v šoli kot ostali otroci (nosil sem pečat izobčenca vso svojo mladost). Brez dela sem bil do leta 1962.

        Moj oče Gvido Premelč je bil pred vojno in med njo le zasebni trgovec. Zaradi uničevanja privatne lastnine po boljševiškem sovjetskem vzorcu, so ga namerno ubili na tako strašen način. Smatram, da je to bil zločin brez primere, saj  nam ni bila vročena nikoli nobena uradna sodba o njegovi krivdi, ne povedano mesto pokopa in ne izročen mrliški list zanj.

        Upam, da na osnovi omenjenega Zakona o popravi krivic, lahko pričakujem delno popravo gorja, ki sem ga pretrpel.

        Prosim vas, da me obvestite o prejetju moje vloge in da bo obravnavana po postopku, kot ga določa zakon.

        V pomoč za sodelovanje in pojasnila vam pripisujem mojo št. GSM: 041/698-231.

        Sporočite mi prosim ali je potrebno k tej vlogi priložiti še kakšne dokumente.

        Za ugodno rešitev in vaš trud se vam iskreno zahvalim!

         

        Velenje, 9.6.2005                                                                         Gvido Premelč, inž.str.

         

         

         

         

        20050613__098_Pogovor_z_Premelcem-glej-povzetek-099.docm

         

        Zapis pogovora z g. Gvidom Premelčem

         

        V sredo dne, 8.6.2005, sem se sešel z g. Gvidom Premelčem, ki biva v Velenju na Stantetova 19, (GSM: 041-698-231). Pred tem sem se pogovarjal z njegovo ženo Marijo, ki je moja sodelavka v TEŠ. Ona mi je povedala, da so Gvidu ubili očeta v maju 1945 leta. Izrazila je željo, da storim nekaj za Gvida, saj je slišala, da sem pomagal tudi Kurtu Pirmanšeku v Ameriki.

        Obiskal me je na delovnem mestu v TEŠ in izpovedal svojo tragedijo in sicer takole:

        Moj oče, Gvido Premelč, rojen 13.9.1902 na Bizeljskem, je bil na večer dne, 17.5.1945, v domači hiši v Šoštanju pri večerji pred nami domačimi nasilno aretiran s strani članice OZNE v Šoštanju, g. Cvete Zrnič. Ta še živi v Velenju. Med ostalimi aretiranimi v Šoštanju je bil zaprt 4 dni v tedanji Mestni hiši okraja Šoštanj. V zapor mu je moja mati nosila hrano in ga tu še zadnjič videla. Na njeno vprašanje kaj je oče storil je dobila odgovor, da je pripor samo formalnost in se mu ne bo nič zgodilo. Vendar je bil od tu s še 24 aretiranimi premeščen v Grilove hleve pod vznožje Goric (sedaj Koroška cesta) v Šoštanju. Njihovo vpitje po pomoči so slišali mimoidoči in sosedje. Po dveh dneh, ki so jih tu ob jasli privezani preživeli, so bili ponoči 23. maja 1945 med 2200 in 2300 uro odpeljani na vrh hriba Gorice nad Šoštanjem. Na mestu, kjer je uradno evidentirano grobišče ID 233 Gorica 4, so jih domači šoštanjski likvidatorji pobili. Med temi ustreljenimi je tudi moj oče Gvido Premelč.

        Od tega dne dalje smo iskali podatke o mojem očetu. Lagali so nam, da je odpeljan v neki zapor. Po daljšem času so očividci tega dogajanja povedali o poboju 25 Šoštanjčanov. Prepovedano je bilo kakršnokoli iskanje posmrtnih ostankov očeta. Uradno nam še danes nihče ni izdal mrliškega lista o izginulem očetu.

        Od tega dne dalje se je za našo družino pričela strašna pot preživetja. Ostali smo brez vsega premoženja, saj nam je tedanja komunistična oblast vse ukradla. Mati je morala opravljati prisilno delo na Strojnikovi žagi v Šoštanju. Bili smo brez denarja, brez hrane, pozimi brez kurjave in brez dela. V osnovni šoli sem bil ves čas zaznamovan kot sin sovražnika države. Nikoli nisem bil deležen pomoči v šoli kot ostali otroci (nosil sem pečat izobčenca vso svojo mladost). Brez dela sem bil do leta 1962.

        Moj oče Gvido Premelč je bil pred vojno in med njo le zasebni trgovec. Zaradi uničevanja privatne lastnine po boljševiškem sovjetskem vzorcu, so ga namerno ubili na tako strašen način. Smatram, da je to bil zločin brez primere, saj  nam ni bila vročena nikoli nobena uradna sodba o njegovi krivdi, ne povedano mesto pokopa in ne izročen mrliški list zanj.

        Upa, da na osnovi omenjenega Zakona o popravi krivic, lahko pričakuje delno popravo gorja, ki ga je pretrpel.

        Povedal mi je še vse ostale težave, ki so ga spremljale vso mladost in skoraj vse življenje. Zaničevan od šolske oblasti v Šoštanju, vedno lačen in prezebel, brez dela zaradi pečata po ubitem očetu, siljen v ZKS, odvzeta hiša v kateri je nato živela Kajuhova mati, odseljeni iz lastnega stanovanja, ki jim ga je vzel stric, itd…Takšno življenje je imela tudi starejša sestra, ki je sedaj že v pokoju.

        Naprosil me je, če lahko sestavim dopis na vlado RS, Komisiji za izvajanje zakona o popravi krivic za odškodnino za vse gorje. Naslednji dan sem napisal dopis in ga izročil ženi Mariji in ji naročil naj ga pošlje priporočeno na omenjeni naslov.

        S tem pričevanjem sem prišel do informacije kje so pokopane pobite žrtve iz Šoštanja.

         

        Šoštanj,13.6.2005                                                                             Anton Skornšek           

         

        Podatki Premelč:

         

        Gvido Premelč

        Stantetova 19,

        Velenje

        GSM: 041/698-231

         

        Melita Leskovšek (Premelč) sestra, ekonomska tehnica

        Rojena 16.1.1937 v Šoštanju

        Splitska 28,

        Velenje

         

        Gvido Premelč (oče)

        Rojen 13.9.1902 na Bizeljskem

         

        Irma Premelč (mati), rojena Končan – hči trgovca Končana

        Rojena 18.5.1902 v Šoštanju

         

         

        20050630_IZS-9118_Vizitka-IZKAZNICA_Safaric-Dragutin_Pooblascenega_Inzenirja.jpg

         

         

        20050613__100_Zapis_pogovora_z_g_Grudnikom_Herman-sin-mati-Fanika_Nahtigal_Ticar-vedel-za-grobisca_na_Goricah.docm

         

        Zapis pogovora z g. Hermanom Grudnikom

         

        Dne, 10.6.2005, me je na dom poklical g. Herman Grudnik iz Šoštanja, Heroja Gašperja 7, (tel. štev.: 588-10-70). Povedal mi je, da spremlja delo komisije za EIOPG v Šoštanju. Zanimalo ga je kako daleč smo z delom in kaj nameravamo storiti s podatki s katerimi razpolagamo.

        Razložil mi je, da so tudi njemu ubili mater Faniko Grudnik, rojeno 1891 leta. Domači so smatrali, da je zakopana na Basistovih travnikih, kot jim je razlagal Franc Basist, ki je bil v tem času še ujetnik na ruski fronti. G. Herman pove, da njegovi materi niso mogli nič očitati, saj je bil njen sin (njegov polbrat) v partizanih in se ni nikoli pregrešila zoper narod. Boli ga, da še po tolikih letih demokracije ne more priti do ostankov svoje matere.

        Dne, 13.6.2005, sem g. Grudnika poklical in želel od njega izvedeti nekaj več podatkov in sicer kdo je njegovo mater aretiral in kako ve, da je pokopana na vrhu Goric? Povedal mi je, da je mater aretiral nekdanji starojugoslovanski orožnik Ferar. Po pričevanju prič je šla po isti poti mučenja kot ostali pobiti Šoštanjčani. Nazadnje jo je videla gospa Gril. V njenem hlevu pod Goricami je bila zaprta in zvezana kot ostali Šoštanjčani. V noči 23. maja 1945 so jo s silo odpeljali na morišče na Gorice.

        Ko je g. Herman mnogo kasneje prosil vodjo likvidatorjev Šoštanju, Franca Nahtigala, naj pove kje so jo ubili in kje je pokopana, se ta ni spominjal ničesar več (Franc Nahtigal in Herman Grudnik sta bila v mladih letih prijatelja). Prav tako je izjavila tudi Cveta Zrnič. Pričevanju ge. Grilove o pokolu Šoštanjčanov je napisal članek leta 1984 novinar g. Lojze Ojsteršek pri Našem času.

        Na moje vprašanje, zakaj g. Herman ni hotel govoriti z g. Berložnikom in g. Tičerjem, ki sta ga obiskala le ta pove, da sta bila res pri njem, vendar sta izjavila, da se bo g. Berložnik oglasil na pogovor kasneje, ko bo z njim g. Skornšek, predsednik komisije.

        G. Herman zatrjuje, da je g. Tičer vseskozi vedel za grobišče Šoštanjčanov. Ko pa sem mu jaz povedal, da grobišče Šoštanjčanov ni na Basistovem travniku, temveč v bližini opuščenega vodnega rezervoarja na vrhu Goric, je bil nad tem presenečen.

        Želja g. Grudnika je, da se ostanki žrtev izkopljejo in da se z DNK metodo ugotovi izvor pokopanih.

        Obljubil sem mu, da ga bom o poteku dela in o dokončanju obveščal. Prosil sem ga za morebitno pomoč, ki mi jo je tudi obljubil.

         

        Šoštanj, 13.6.2005                                                                                   Anton Skornšek

         

         

         

        20050709__103_Predlog_sklica_3_seje_Skornsek-Koren-Berloznik-Ticer__MULTI-jama-Gorica_Rogelsek-Pusnik-6-velikih-nekaj-manjsih__grobisce-Grudnik.docm

         

        OBČINA ŠOŠTANJ,

        Svet občine Šoštanj

        Trg svobode 12,

        Komisija za evidentiranje in označitev

        prikritih grobišč (EIOPG)

         

        Sklic 3. seje komisije za EIOPG

         

        Sklicujem 3. redno sejo komisije za evidentiranje in označitev prikritih grobišč,

        ki bo v četrtek, 18.1.2007, ob 18.00 uri, v mali sejni sobi Občine Šoštanj.

         

         

        Predlagan dnevni red:

        1. pregled in potrditev predloga zapisnika 2. seje komisije,
        2. pregled opravljenega dela komisije,
        3. poročilo o odkritih grobiščih v občini Šoštanj,

              3.   obravnava predlog sklepa o poročilu za Svet OŠ o opravljenem delu.

         

        Vabljeni:

        -        Anton Skornšek

        -        Drago Koren

        -        Detlef  Tičer

        -        Anton Berložnik

         

        Šoštanj, 15.9.2005                                                                   Predsednik komisije

                                                                                                      Anton Skornšek

         

        Ad1) Predlog zapisnika:

         

        Zapisnik 2. redne seje komisije za EIOPG v občini Šoštanj

         

        Komisija se je sestala 9.7.2002 ob 18.00 uri v mali sejni sobi upravne stavbe Občine Šoštanj.

        Člani komisije so za sejo dobili vabila in gradivo po pošti v pravem času.

        Na seji so bili prisotni:

        Predsednik Anton Skornšek in člani Drago Koren, Anton Berložnik, Detlef Tičer.

        Predsednik je predlagal na začetku seje priložen dnevni red z naslednjimi točkami:

        1.      Pregled in potrditev zapisnika 1. redne seje komisije

        2.      Pregled realizacije plana dela komisije

        3.      Predlog nadaljnjega dela komisije

        4.      Ogled grobišč na terenu

        Člani komisije so dnevni red sprejeli soglasno.

         

        K1)

        Predsednik je predlagal zapisnik 1. seje v obravnavo in potrditev. Člani komisije na zapisnik niso imeli pripomb in so ga soglasno potrdili.

         

        K2)

        Predsednik je razložil potek že realiziranega dela komisije in sicer od 1. seje do 9. julija 2002. Razložil je na kratko kako je delo potekalo in kdo od članov komisije je sodeloval pri raznih razgovorih med občani. Povedal je o sistemu dela s Policijskim uradom v Celju in ostalimi državnimi organi, ki so kompetentni za reševanje prikritih grobišč po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V tem času je bilo odkritih 6 velikih in nekaj manjših grobišč, delo pa še vedno ni končano. Način dela kot smo si ga zastavili v veliko primerih ni mogoč, saj ob odkritji novih dejstev ni mogoče sklicati članov komisije in šele nato opraviti z pričami pogovore. Najvažnejše je to, da se informacije iz različnih virov dopolnjujejo, kar daje težo pričevanjem.

        Člani komisije so o realizaciji plana dela komisije dobili pisno gradivo in se z opravljenim delom strinjajo in ga sprejmejo.

         

        K3)

        Pod to točko je predsednik komisije predlagal način dela komisije še v naprej vse do dokončanja dela. Prav tako je plan dela in način dela bil priložen v gradivu za 2. sejo. Gospod Detlef Tičer je podal pripombo in informacijo od občana, ki ni zadovoljen o poteku reševanja te problematike v občini Šoštanj. Občan je izrazil željo, da posreduje komisiji informacije o pobojih za katere komisija še ne ve. Po dogovoru naj z navedenim občanom (Herman Grudnik) opravita razgovor člana komisije g. Berložnik in g. Tičer v najkrajšem času in si vse koristne podatke zabeležita. Morebitna nova odkrita grobišča naj obiščeta in si natančno zapomnita kraj. Oba člana komisije sta se z zadolžitvijo strinjala. Predsednik pove, da se je na tak način odkrilo še eno novo grobišče v bližini opuščenega vodohrana na začetku Goric in potencialno veliko grobišče v Munti jami na koncu Goric. Ti dve grobišči še nista posneti in izmerjeni na terenu, kar pa bo storjeno v bližnjem času.

         

        K4)

        Predsednik predlaga ogled mest potencialnih grobišč, ki jih večina članov komisije še ne pozna in so že evidentirana ter še dveh neevidentiranih.

        Gospod Koren ponudi svoj avto, da z njim obiščemo vse kraje grobišč na Goricah in v bližnjih gozdovih. Na ta način so si člani komisije ogledali natančno vsa mesta grobišč razen enega, to je posamičen grob nad Mazejevo žago (nekoč Šolnovo posestvo) na travniku ob gozdu pod cesto, ki pelje na kmetijo Rogelškovih (Pušniki p.d.) ob Primorski cesti.

        Ogled je bil zaključen z vrnitvijo pred upravo OŠ ob 19.50 uri. Vsi so se strinjali, da odslej vsak po svoji moči in samoiniciativni pridobiva koristne informacije ob različnih priložnostih.

         

        Zapisal: Anton Skornšek                                                                 Šoštanj, 9.7.2002

         

        Ad2)

        Potek opravljenega dela Komisije za označitev in evidentiranje prikritih grobišč na območju občine Šoštanj.

        Priloga !!

         

         

         

        20050830__101_Zapis_pogovora_s_sekretarjem_avgust_2005_Omerza_Ferenc.docm

         

        Zapis pogovora s sekretarjem na MZDD in SZ , g. Dimitrijem Omerzo

         

        Dne, 30.08.2005, sem se pogovarjal s sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, g. Dimitrijem Omerzo (tel. št.: 01-232-07-67). Pred tem sem poklical tajništvo tega ministrstva (tel. št.: 01-478-49-60), odkoder so me naslovili na g. Omerza (prej je bil na tem mestu sekretar g. mag. Franc Žnidrašič).

        Po moji predstavitvi sem mu razložil namen pogovora. Razložil sem mu opravljeno delo komisije za EIOPG v Šoštanju in sodelovanje z dr. Mitjem Ferencem. Po vsem opravljenem delu v Šoštanju pa je ostalo neevidentirano grobišče v Velenju, katero sem omenil g. Ferencu z željo, da ga evidentiramo na ustaljen način, saj župan MO Velenje ni naredil na tem področju nič.

        Povedal sem mu, da mi je g. Ferenc v tistem času (pomlad 2005) razložil, da je pogodba zanj za delo na tem področju potekla in ni več odgovoren za ta dela. Povedal mi je, da je s strani ministrstva zmanjkalo denarja, je pa pripravljen to opraviti s svojimi študenti na svoj račun. Po tistem času se z g. Ferencem nisva slišala več o tej zadevi.

        G. sekretar Omerza mi je zaupal, da je seznanjen s pogodbo po kateri je dr. Ferenc opravljal omenjeno delo in tudi to, da je pogodba ugasnila. V tem času so pripravljali novo pogodbo, do podpisa pa ni prišlo. Misli, da bi ob pristanku dr. Ferenca lahko izvedli evidentiranje grobišča v Velenju in bi se tudi način plačila našel (nova začasna pogodba). Povedal mi je, da se lahko z dr. Ferencem pogovoriva o naši zadevi in mu naj omenim njega v zvezi s plačilom storitve. Povedal sem mu, da bom dr. Ferenca poklical in mu o najinem pogovoru naznanil. G. sekretar je pripravljen pomagati saj smatra, da se morajo stvari pripeljati do konca in tudi denar za to je namenjen.

        Zahvalil sem se mu za pogovor in še enkrat obljubil, da pokličem dr. Ferenca.

         

        Šoštanj, 30.8.2005

         

         

         

        20050830__102_RE_evidentiranje_v_Velenju_avgust_05_Ferenc-Drobnic-Omerza__dogovarjanje.docm

         

        Od: Anton Skornšek
        Poslano: 30. avgust 2005 14:44
        Za: 'Mitja Ferenc'
        Zadeva: RE: evidentiranje v Velenju

         

        G. Mitja Ferenc!

         

        Bil sem prepričan, da mi boste odgovorili, zato se vam zahvalim za odziv. Strinjam se z vašim predlogom, zato vas bom v mesecu oktobru poklical, da se dogovorimo za najbolj primeren čas obiska.

         

        Lep pozdrav !                                                                                               A. Skornšek

         

        From: Mitja Ferenc [mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
        Sent: Tuesday, August 30, 2005 1:32 PM
        To: Anton Skornšek
        Subject: RE: evidentiranje v Velenju

         

        Spoštovani, g. Anton Skornšek

         

        Hvaležen sem vam z sporočilo ki ste mi ga poslali. Že od vašega prvega sporočila glede Velenja imam to grobišče v načrtu za evidentiranje. Ob razstavi se mi je glede tega grobišča oglasil tudi nek poznavalec iz Velenja. Uradno evidentiranje trenutno ne poteka; dogovor o nadaljevanju morata namreč skleniti ministrstvo za kulturo ki je lastnik metodologije in računalniške aplikacije in kjer se hranijo vsi podatki, ki jim jih posredujem in Ministrstvo za delo, ki je pred dvema letoma postalo resorni organ in mora te dogovore verificirati. Na to nimam nobenega vpliva, saj je moje delovno mesto na Univerzi in sem se zadnji dve leti s prikritimi grobišči ukvarjal kolikor so mi predavanja in mentorstva na fakulteti to dovoljevala. Po pogovoru z ministrom Drobničem julija sem bi prepričan da se bodo zadeve hitro premaknile in da bomo lahko še v letošnjem letu evidentirali večino od okoli 160 lokacij ki jih imamo še na seznamu. Po razstavi pa dobivam podatke še za nova grobišča. Glede na to, da sem dosedanja grobišča popisal po enotni metodologiji me morate razumeti, da tudi v bodoče želim delo izvajati na enak način in da pri tem računam na minimalno kadrovsko pomoč obeh ministrstev. A čeprav dela na urejanju grobišč uradno stojijo, to ne pomeni da sam ne zbiram podatke o novih, ki jih bom vključil v uradni register. Zato ponovno izražam interes za pomoč pri evidentiranju grobišča v Velenju. Trenutno se ukvarjam s selitvijo razstave v Ljubljano in njeno dopolnitvijo, sledijo poučevanja kustosov za vodenje po razstavi, predavanje v muzeju, nekaj dnevne počitnice, simpozij v Ljubljani, skupno s kriminalisti evidentiranje grobišča na Golem pri Ljubljani, priprave na novo študijsko leto, simpozij v Podgorici, vmes pa opravljam zadnje priprave za izid knjige Nemško jezikovno območje po odselitvi kočevskih Nemcev, ki naj bi izšla sredi novembra. Mislim, da bi bil najprimernejši čas za evidentiranje grobišča v Velenju v prvi polovici oktobra, če se seveda s tem strinjate.

        Za dosedanjo pomoč pri zbiranju informacij se vam ponovno iz srca zahvaljujem

         

        Mitja Ferenc

         

        -----Original Message-----
        From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
        Sent: Tuesday, August 30, 2005 12:29 PM
        To: ferenc.mitja@guest.arnes.si
        Subject: evidentiranje v Velenju

         

         

        Spoštovani g. Mitja Ferenc!

         

        Po daljšem premoru se vam spet oglašam z željo po izvedbi evidentiranja grobišča v Velenju.

        Mislim, da se me še spomnite iz sodelovanja pri delu na tem področju v občini Šoštanj. Kar nekaj časa je minilo od takrat, ko sem vam omenil večje grobišče v bližini Velenja, vendar ste bili preobremenjeni z razstavo v Celju. Omenili ste mi tudi, da vam je pogodba za to delo potekla. Smatram, da bi bilo dobro, da bi tudi ta primer v Velenju spravili pod streho. Pogovarjal sem se s sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino…. g. Dimitrijem Omerzo, ki je seznanjen s potekom veljavnosti vaše pogodbe vendar zatrjuje, da je denar za ta dela rezerviran. G. Omerza me spodbuja naj se z vami pogovorim, če ste pripravljeni to delo opraviti. Za sklenitev delne pogodbe ni problem. V kolikor bi imeli čas in interes to delo opraviti, se je voljan z vami o tem tudi osebno pogovoriti (tel.št.: 01-232-07-67). Upam, da nisem vsiljiv. Prosim vas, da me o vaši odločitvi obvestite.

         

        Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni!

         

        Anton Skornšek

         

         

         

        20050908__Nas_Cas_Tradicionalno_srecanje_na_Graski_Gori_Dolnicar-Ivan-in_Lojze_Stanovnik_minister-ERJAVEC-NE-BODO-DOVOLILI-SPREMINJANJE-RESNICE_okolica-50-grobisc.docm

        2005-09-08, NAŠ ČAS, Velenje

         

        Tradicionalno srečanje na Graški gori

        Prvo soboto v septembru se na gori jurišev zberejo  borci, planinci in veterani vojne za Slovenijo - Slavnostni govornik predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik

         

        Graška gora, 3. septembra

         

        - Na stičišču treh občin, Velenja, Slovenj Gradca in Mislinje, se je na tradicionalnem srečanju borcev, planincev in veteranov vojne za Slovenijo prvo soboto v septembru zbrala množica ljudi. Med njimi so bili številni ugledni gostje: Ivan Dolničar, častni predsednik borčevske organizacije, Lojze Dolničar, predsednik glavnega odbora Štirinajste, minister za obrambo Karel Erjavec, predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik, župani in drugi.

        Zbrane je v imenu organizatorjev borcev in planincev pozdravil Bojan Kontič in jih spomnil, da so letošnje srečanje navezuje na tri pomembne obletnice: 60 letnico konca druge svetovne vojne, 110-letnico Aljaževega stolpa vrh Triglava in 15-letnico manevrske strukture narodne zaščite. Minister za obrambo Karel Erjavec pa je v svojem pozdravu zbranim med drugim obljubil, da bodo ob obravnavi tako imenovanih vojnih zakonov posebej pazili, da ne bodo spreminjali zgodovinskih dejstev. »Vojni zakoni naj bi dali odgovor na vprašanje, kdo je bil s kom in kdo ni bil ter zakaj je bil tam, kjer je bil. Borci ste tistikrat izbral najčistejše dejanje ki ga premore le tisti, ki resnično ljubi svojo domovino.« In Janez Stanovnik? Tega so zbrani večkrat prekinili z gromkim aplavzom, morda tudi zato, ker je nekaj kritičnih besed namenil tistim, ki jih v soboto na Graški gori ni bilo. »Naše sporočilo od tukaj naj bo: resnica vedno zmaga. Zato čutimo veliko solidarnost z borbo, ki jo danes vodijo novinarji za profesionalno neodvisnost in resnico. Reklo bi se lahko, da bo referendum o Zakonu o RTV odločil o usodi slovenske demokracije,«  je med drugim rekel in nadaljeval: »Predsednik vlade je na Mali gori, potem pa je to ponovil še v Cankarjevem domu, dejat, da so partizani nosili največje breme v boju proti okupatorju in biti priznani kot zavezniška sila že med vojno; drugi pa, ki so prisegli zvestobo okupatorju, storili s tem narodno izdajstvo in tega ne more oprostiti nobeno opravičilo. Obenem je spomnil, da je bila narodnoosvobodilna vojna tudi izraz slovenske kulture: »Kaj poglejte, kako so se imenovale naše brigade: Prešernova, Levstikova, Cankarjeva ...«

        V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor Kulturno umetniškega društva iz Raven pri Šoštanju: sektet Gaberški cvet, učenci šole iz Plešivca. K spomeniku Nošenje ranjenca so položili venec. Šaleška konjenica pa je venca odnesla tudi k spomenikoma na Grmadi in Fergunovem vrhu.

         

        * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

         

        PIETETA: tu v okolici »jurišev« je najmanj 50 masovnih grobišč, samo v Gornjem Doliču je pokopanih okoli 8000 trupel vašega divjanja. So takšna vprašanje »spreminjanje resnice«?

        Ker resnica o vašem početju prihaja na dan, se prav Vi zmagovalci bojite odkrivanje resnice.

         

         

         

         

         

         

        20051004__UEV-Dopis_pooblastilo_oktober_2005_Pirmansek-ARIZONA_Cebul-Bojan.docm

         

        Spoštovani g. Bojan Čebul!

         

        Ravnokar sem prejel vaše sporočilo in predstavljam si, da ste ga poslali iz Upravne enote Velenje, kamor sem poslal dokumente v zvezi z denacionalizacijo za primer Pirmanšek. Stranka v tem postopku kot veste živi v Združenih državah Amerike, konkretno v Arizoni. Zanima me ali bo za vas dokazovanje resničnosti pooblastila overjen dokument v ZDA od strani Kurta Pirmanška, ali ga moram kako drugače overiti še jaz. V vsakem primeru ga moram sestaviti jaz, saj g. Pirmanšek ne obvladuje več slovnično pravilnega slovenskega jezika. Druga možnost je ta, da mu po E-mailu vi pošljete tekst pooblastila zame v angleškem jeziku, on pa vam ga bo po isti poti odobrenega vrnil (možno je tudi v slovenščini, saj po 60 letih izgnanstva še za silo razume materin jezik). Če ta zadnja varianta ni možna, mi prosim to takoj sporočite, da to uredim po pisni poti. Prilagam pa elektronski naslov g. Kurta Pirmanška, ki se glasi: monksonoita@theriver.com Hvala za sodelovanje in prosim za odgovor!

         

        A. Skornšek

         

        -----Original Message-----

        From: Bojan.Cebul@gov.si [mailto:Bojan.Cebul@gov.si]

        Sent: Tuesday, October 04, 2005 1:57 PM

        To: Anton Skornšek

        Subject: denacionalizacija

         

        Spoštovani!

         

        Prosimo Vas, da nam posredujete overjeno pooblastilo g. Kurta Pirmanška, v katerem Vas pooblašča za pooblaščenca z poseben primer v predmetni denacionalizacijski zadevi.

         

        S spoštovanjem in lep pozdrav

         

        Bojan Čebul

         

         

         

        20051005__105_Pooblastilo_za_denaciolizacija_postopek_v_2005_vojno-nasilje_Pirmansek-vracanje-premozenja__POOBLASTILO.docm

         

        Od: Anton Skornšek
        Poslano: 5. oktober 2005 9:04
        Za: 'Benedictine Monks'

        Zadeva: Pooblastilo za denacionalizacijski postopek

         

        Pozdravljeni g. Pirmanšek!

         

        Ponovno se vam oglašam iz Šoštanja. Sporočam vam, da je postopek za vračanje vašega premoženja stekel in so dobri izgledi, da dobite vrnjeno svoje premoženje. Po vložitvi vseh potrebnih dokumentov so mi včeraj sporočili iz občine, da jim moram dostaviti pooblastilo, s katerim me pooblaščate kot zastopnika v zadevi denacionalizacije. V prilogi vam pošiljam pripravljeno in že napisano pooblastilo. Preberite ga dobro in če se strinjate z napisanim ga spodaj pod vašim priimkom podpišite. Če kaj zapisanega ne drži, lahko na računalniku popravite. Tako podpisano pooblastilo morate še overiti na vašem uradu, oziroma notarju, da potrdi vaš podpis (upam, da se razumemo kaj morate storiti). Tako podpisano in overjeno pooblastilo mi po pošti pošljite na moj domači naslov s pismom. Ko ga bom prejel, ga bom takoj predložil na občino, da se bo postopek lahko nadaljeval. Ob tej priliki vas moram vprašati še nekaj važnih stvari in sicer: odgovorite mi v kakšni obliki želite dobiti vaše premoženje (ali v naravi vrnjeno ali v denarnem nadomestilu), in ali ste pripravljeni pokriti stroške, ki bi slučajno nastopili zaradi najema odvetnika in uradnega cenilca premoženja. Za nekatere zadeve sem se sposoben sam odločiti, ko pa bodo na občini zahtevali uradno cenitev vsega premoženja in odškodnin, pa je potrebno več znanja. Mislim, da se boste odločili za vračanje premoženja v denarni obliki, saj vam ta lahko največ koristi. Prosim za vašo odločitev. Ko boste prejeli obvestilo o plačilu odškodnine po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, kar sva urejala pred tem, me prosim o tem obvestite in prosim sporočite koliko ste prejeli denarja, da bomo v Sloveniji vedeli kako pošteno plačujejo odškodnine. Toliko za enkrat in po možnosti čim prej uredite pooblastilo in odgovorite na važna vprašanja! Upam, da ste dobrega zdravja. Pri nas v Sloveniji kar naprej dežuje in počasi prihaja zima.

         

        Lepe pozdrave in srečno!

        Anton Skornšek

         

         

         

        20051007__106_Pooblastilo_za_zastopanje_oktober_2005_Pirmansek-pooblasca_Skorseka-kod-zastopnika-v-Sloveniji.docm

         

        PIRMANŠEK KURT

        P.O.B. 534

        SONOITA / ARIZONA

        85637    USA

         

        P O O B L A S T I L O

         

        V naslovu navedeni in spodaj podpisani Kurt Pirmanšek, pooblaščam gospoda Antona Skornška, stanujočega v Skorno pri Šoštanju 38/a, 3325 Šoštanj – Slovenija, da me sme zastopati v vseh zadevah v postopku denacionalizacije mojega premoženja. Gospod Anton Skornšek je na mojo prošnjo pripravil in vložil vlogo na UE Velenje za vrnitev nacionaliziranega premoženja mojih staršev, katerega zakoniti dedič sem jaz. Ker živim v oddaljeni državi Arizoni v ZDA, mi je urejanje teh zadev onemogočeno. Z gospodom Antonom Skornškom sodelujeva že tri leta v postopku odkrivanja ostankov mojih staršev, saj vodi v Šoštanju komisijo za te zadeve. Iz najinega sodelovanja in nudenja njegove pomoči, ki sem je bil deležen do sedaj, mu popolnoma zaupam, ker je tudi edini s katerim imam kontakt v moji rojstni domovini. Za vse odločitve se bova sproti dogovarjala in jih pisno verificirala.

        Svojo odločitev o izdaji tega soglasja potrjujem s svojim lastnoročnim podpisom in predpisano overitvijo s strani uradnega organa.

         

        Sonoita, 07.10.2005                                                                                 Pirmanšek Kurt

         

         

         

        20051007__107_RE_pooblastilo_odlocitev-Pirmansek-Skornsek__zamenjava-zemljiisca-Cerkev-Pirmansek_kmalo-izplacilo-razlike-odskodnine.docm

         

         

        Od: Anton Skornšek
        Poslano: 7. oktober 2005 8:40
        Za: 'Benedictine Monks'
        Zadeva: RE: pooblastilo

         

        Pozdravljeni g. Pirmašek!

         

        Kot vidite sem prejel vaše sporočilo. Ko prejmem pooblastilo po pošti ga bom predložil na UE v Velenju, da bo postopek tekel dalje. Dobro, da vem na kakšen način želite imeti izplačano vrnjeno premoženje in bom to tudi zahteval v postopku. Če bodo nastopili kakšni denarni stroški, ki jih bo treba plačati, vas bom o tem obvestil in dokazal z dokumenti. Mislim pa, da stroškov ne bi smelo biti razen morda za cenilca premoženja, da nas ne bodo ogoljufali. Če bodo stroški vam bom to sporočil. Mislim, da je Cerkev v Šoštanju dobila del vašega zemljišča od države za zamenjavo, ko so morali svoja zemljišča odstopiti drugje tako, da kupnine ni bilo. Torej je vračanje premoženja stvar države, ki je razpolagala z vašo zemljo. Odškodnino boste prejeli verjetno ta mesec, ker so šele v začetku oktobra iz Komisije za popravo krivic poslali na Slovensko odškodninsko družbo vaš Sklep s katerim se izplačilo izvede. Takšen je postopek v teh zadevah. Upam, da bo izplačilo kmalu in takrat mi javite kako je bilo!!! Za sedaj toliko o naših zadevah in ko bo kaj novega vas obvestim. Če imate slučajno kakšno svojo fotografijo v elektronski obliki mi jo lahko pošljete.

         

        Lepe pozdrave in Bog z Vami!

        Anton Skornšek

         

        From: Benedictine Monks [mailto:monksonoita@theriver.com]
        Sent: Thursday, October 06, 2005 6:42 PM
        To: Anton Skornšek
        Subject: pooblastilo

         

        Spostovani gospod Skornsek!

         

        Sem enmalo pocasni ko citam in pisam Slovensko, saj vete! Donajs sem Vam poslal po posti (Registered Mail) Pooblastilo, potrdilno od notarija.

        Seveda bi najrajs sprejel v denarnem obliki nadomestilu. Tudi bom pokril stroske – upam da nebojo prevec  visoke!?

        Prosim vas tudi da meni recite koliko jas vam dolzim, ko dolocno vase izdavanje so velike – in pol tudi vas cas!

        Na ‘odskodnino’ se cakam, mogoci so me pozabili v Ljubljani?

         Lahko vas tudi uprasam – nasa cerkva v Sostanju je zdaj tudi lastnik od kaksnih nasih parceleh, kako so to dobili  ali so gdaj kupali?

        Hvala za vse vaso delo za mene !! Bog daj da vam in vasi druzini dobro gre, tudi jas sem se predsej zdrav, ampak vcasi me cutim kot sto let ….hvala Bogu naso zivljenje tuki v puscavi je se mirno, zivljenje je pocasno, ni New York ali tudi Tucson. Je dobro.

         

        Tako pozdravim Vas lepo.

         

        kurt pirmansek

         

        p.s. upam da sem Vam vse pravo odgovoril !?

         

         

         

        20051019__108_SKLEP-zavrzen_zahtevek_Pirmansek_(19.10.05)__Zamujena-zahteva-vloge_Ministrstvo-zavrglo-dovoljena-pritozba.docm

         

                     

        Republika Slovenija

                    UPRAVNA ENOTA VELENJE

                    Rudarska cesta 6A, 3320 Velenje

                    Tel./faks: 038995 700/8995 840

         

        Šifra: 490 - 2/2005

        Datum: 19. 10. 2005

         

        Upravna enota Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, izdaja na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1, Uradni list RS, št. 22/05 - Uradno prečiščeno besedilo) in 64. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US, 65/98 – odločba US in 76/98 – odločba US, 66/00 in 11/00, odločba US 108/2003) v denacionalizacijski zadevi pok. Janeza in Kristine Pirmanšek, ki se vodi na zahtevo pravnega naslednika Kurta Pirmanška, ki ga v postopku zastopa pooblaščenec Anton Skornšek, Skorno 38/a, 3325 Šoštanj,  naslednji

         

        S K L E P

         

        Zahteva za denacionalizacijo premoženja pok. Janeza in Kristine Pirmanšek, ki jo je vložil, pooblaščenec pravnega naslednika Kurta Pirmanška, Anton Skornšek, Skorno 38/a, 3325 Šoštanj, dne 8. 8. 2005, se zavrže

         

        O b r a z l o ž i t e v :

         

        V svoji zahtevi z dne 8. 8. 2005 za denacionalizacijo premoženja po pok. Janezu in Kristini Pirmanšek, pooblaščenec pravnega naslednika Kurta Pirmanška, Anton Skornšek navaja, da so Janeza in Kristino Pirmanšek, bivajoča na Glavnem trgu št.8, Šoštanj, likvidatorji brez sodbe pobili v prvih dneh po 2. svetovni vojni. Njun sin, Kurt Pirmanšek, ki je bil takrat star 12 let, je likvidatorjem ušel. Sedaj živi v ZDA, v državi Arizona in je še vedno državljan Republike Slovenije. Ob likvidaciji njegovih staršev je država nacionalizirala njihovo hišo in ob njej tudi trgovino. Nacionalizirana so bila tudi vsa zemljišča, ki so bila njihova last.

        Z vlogo se zahteva, da se vrne Kurtu Pirmanšku imetje v poprejšnje stanje ali da se mu sporazumno določi denarna odškodnina.

        Dne 16. 9. 2005 je pooblaščenec Anton Skornšek dopolnil vlogo za denacionalizacijo z dodatnimi listinami. Priložil je: 1. nove parcelne številke na osnovi starih parcelnih številk, 2. izpisek iz ZK lastnikov novih parcelnih številk in površine parcel ter 3. slikovni izpis zemljiškega katastra parcel. Priložen pa je tudi 4. Zemljiškoknjižni izpisek št. 289/57, iz katerega je razvidno, da je bilo premoženje zaplenjeno.

        Določba prvega odstavka 64. člena Zakona o denacionalizaciji pravi, da mora biti zahteva za denacionalizacijo vložena najkasneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona, t.j. do 7. 12. 1993. Gre za materialni, prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati in po preteku tega roka, pravica do denacionalizacije ugasne. Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude tega roka ni dovoljena.

        Ker je stranka zahtevo za denacionalizacijo premoženja po pok. Janezu in Kristini Pirmanšek vložila dne 8. 8. 2005, zahtevo za denacionalizacijo pa bi bilo možno najkasneje vložiti do 7. 12. 1993, je zamudila zakonsko določen rok za vložitev zahtevka, zato je upravni organ na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1, Uradni list RS, št. 22/05-Uradno prečiščeno besedilo) vlogo zavrgel kot prepozno vloženo.

         

         

        PRAVNI POUK:  Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, v 15 dneh od vročitve sklepa. Pritožba, ki je takse prosta, se vloži pisno neposredno ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal ta sklep.

         

        Ta sklep je po 71. členu ZDen takse prost.

         

                                                                                           mag. Milena PEČOVNIK                                                                                   

                                                                                           NAČELNICA – SEKRETARKA

        Vročiti s povratnico (osebna vročitev):

        Anton Skornšek, Skorno 38/a, 3325 Šoštanj

        Spis, tu

         

         

        20051021__109_Pritozba_na_Sklep-ZAMUJENA-VLOGA___PRITOZBA___LASTNINA-JE-NEDOTAKLJIVA-je-se-drzavljan-Slovenije-NI-BIL-OBVESCEN-O-ZAKONU.docm

         

        Anton Skornšek

        Skorno 38/a,

        3325   ŠOŠTANJ

         

        Ministrstvo za kmetijstvo,

        gozdarstvo in prehrano

        Republike Slovenije

        1000   LJUBLJANA

         

        ZADEVA: pritožba na SKLEP 490-2/2005 z dne, 19.10.2005, izdan od UE Velenje.

         

        V naslovu imenovani Anton Skornšek sem pooblaščeni zastopnik stranke v postopku vračanja s strani države ukradenega premoženja, katerega zakoniti naslednik je g. Kurt Pirmanšek. Po vročitvi Sklepa 490-2/2005, ki ga je izdala UE Velenje, sem vsebinsko in pisno z njim seznanil stranko, ki je pred tem vložila zahtevek za vračilo nezakonito zaplenjenega in nacionaliziranega premoženja. Stranka v postopku se z odločitvijo UE Velenje ne strinja in zahteva, da se ji premoženje odvzeto brez krivdnih razlogov vrne v obliki kot se bo dogovorila. Danes je g. Kurt Pirmanšek seznanjen z Zakonom o denacionalizaciji po naključju, vendar ga država R Slovenije dokazljivo prav z ničemer ni seznanila o njegovih pravicah in z Zakonom, ko je ta začel veljati. G. Pirmašek živi, kot je v kompletnem spisu zapisano in dokazano že od 12 leta svoje starosti kot izgnanec po celem svetu, odkar so mu leta 1945 osvoboditelji brez krivde ubili njegova starša. Sedaj živi kot pomožni član v samostanu v državi Arizoni v ZDA. Ker je še vedno državljan RS smatra, da je bil upravičen do obvestila o veljavnosti Zakona o denacionalizaciji v Sloveniji. V puščavi, kjer živi v samostanu, ni nobenega obveščanja o dogodkih v Sloveniji. Žalosti ga, da je sprejet tak zakon, katerega veljavnost je časovno določena. Takih zakonov in krivic v ZDA ne poznajo in tudi ne v EU. Po njegovem je lastnina nedotakljiva, če tudi bi bila starša zločinca. Na tak način je država Slovenija legalizirala protipravno početje morilcev in tatov ljudske lastnine. Tako ignorantske odnosa do državljanov RS in njihovih pravic ne odobrava, zato zahteva, da se mu premoženje vrne. S tem dopisom bo seznanil tudi Ministrstvo za pravosodje RS. V kolikor mu njegova zahteva dokumentirana z listinami spisa ne bo ugodena, se namerava pritožiti na Evropsko sodišče.

        V pričakovanju pozitivne rešitve tega primera, se Vam zahvaljujemo za sodelovanje in Vas lepo pozdravljamo.

         

        Priloge:

        1.      Fotokopija Sklepa (490-2/2005 z dne, 19.10.2005)

        2.      Pooblastilo (overjeno)

         

        Šoštanj, 21.10.2005                                                                        Pooblaščeni zastopnik:

                                                                                                                  Anton Skornšek

         

         

        20051114__110_RE_Evidentiranje_v_Velenju_nov. 2005-dogovori-o-obisku-Velenja-TRBUSA_Ferenc-potuje-v-Srebrenico.docm

         

        Od: Anton Skornšek
        Poslano: 14. november 2005 7:31
        Za: 'Mitja Ferenc'
        Zadeva: RE: Evidentiranje v Velenju

         

        Pozdravljeni g. dr. Mitja Ferenc!

         

        Z ozirom na vaš predlog glede obiska v Velenju vam sporočam, da sem na razpolago katerikoli dan in tudi ob vsakem času. Prosim vas, da mi sporočite dan in uro obiska, ki vam najbolj ugaja. Prosim za vaš odgovor.

         

        Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!

         

        Anton Skornšek

         

        From: Mitja Ferenc [mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
        Sent: Thursday, November 10, 2005 12:12 AM
        To: Anton Skornšek
        Subject: RE: Evidentiranje v Velenju

         

        Pozdravljeni g. Anton Skornšek

         

        Sem zelo zainteresiran da se dobiva v Velenju, morda že naslednji teden. Čez dobro uro se s kriminalisti odpravljam v Srebrenico in Zvornik, kjer se bomo seznanili z načinom izkopavanj v Bosni in načeli ureditve množičnih grobišč. Vrnem se v soboto.

         

        Lep pozdrav, Mitja Ferenc

         

        From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
        Sent: Wednesday, November 09, 2005 10:14 AM
        To: ferenc.mitja@guest.arnes.si
        Subject: Evidentiranje v Velenju

         

        Pozdravljeni g. dr. Mitja Ferenc!

        Po dolgem času se spet oglašam in vas sprašujem ali boste imeli čas za obisk v Velenju. Pred meseci sva se domenila, da nas obiščete (seveda, če se še ukvarjate z evidentiranjem grobišč), da posnamete lokacijo večjega grobišča v bližini Velenja. V kolikor obstaja možnost in vaša volja za izvedbo tega dela vas prosim, da mi po tej poti to sporočite.

        Za sodelovanje in pomoč se vam zahvalim in vas lepo pozdravljam!

         

        Anton Skornšek

         

         

         

        20051121__111_RE_Evidentiranje_v_Velenju_21.nov.05.__dogovor-o-obisku-Velenje.docm

         

        Od: Mitja Ferenc [ferenc.mitja@guest.arnes.si]
        Poslano: 18. november 2005 19:49
        Za: Anton Skornšek
        Zadeva: RE: Evidentiranje v Velenju

         

        Spoštovani g. Anton Skornšek

         

        Upal sem, da bom utegnil priti v Velenje ta teden, vendar so obveznosti glede izdaje knjige bile prevelike. V naslednjem tednu bom verjetno s kriminalistom g. Jamnikom šel k Vekingu v Celje po neko dokumentacijo o prekopih Italijanov in Nemcev. Takrat bi morda lahko evidentirali grobišče v Velenju. Na vsak način pa vam bom dva dni prej sporočil. Še enkrat hvala za dosedanjo pomoč in upam na skorajšnje snidenje.

         

        LP, Mitja Ferenc

         

        From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
        Sent: Monday, November 14, 2005 7:31 AM
        To: Mitja Ferenc
        Subject: RE: Evidentiranje v Velenju

         

        Pozdravljeni g. dr. Mitja Ferenc!

        Z ozirom na vaš predlog glede obiska v Velenju vam sporočam, da sem na razpolago katerikoli dan in tudi ob vsakem času. Prosim vas, da mi sporočite dan in uro obiska, ki vam najbolj ugaja. Prosim za vaš odgovor.

        Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!

         

        Anton Skornšek

         

        From: Mitja Ferenc [mailto:ferenc.mitja@guest.arnes.si]
        Sent: Thursday, November 10, 2005 12:12 AM
        To: Anton Skornšek
        Subject: RE: Evidentiranje v Velenju

         

        Pozdravljeni g. Anton Skornšek

         

        Sem zelo zainteresiran da se dobiva v Velenju, morda že naslednji teden. Čez dobro uro se s kriminalisti odpravljam v Srebrenico in Zvornik, kjer se bomo seznanili z načinom izkopavanj v Bosni in načeli ureditve množičnih grobišč. Vrnem se v soboto.

         

        Lep pozdrav, Mitja Ferenc

         

        From: Anton Skornšek [mailto:Anton.Skornsek@te-sostanj.si]
        Sent: Wednesday, November 09, 2005 10:14 AM
        To: ferenc.mitja@guest.arnes.si
        Subject: Evidentiranje v Velenju

         

        Pozdravljeni g. dr. Mitja Ferenc!

         

        Po dolgem času se spet oglašam in vas sprašujem ali boste imeli čas za obisk v Velenju. Pred meseci sva se domenila, da nas obiščete (seveda, če se še ukvarjate z evidentiranjem grobišč), da posnamete lokacijo večjega grobišča v bližini Velenja. V kolikor obstaja možnost in vaša volja za izvedbo tega dela vas prosim, da mi po tej poti to sporočite.

        Za sodelovanje in pomoč se vam zahvalim in vas lepo pozdravljam!

         

        Anton Skornšek

         

         

         

        20051231-2022a__katas_Google-KMZ_morisca-grobisca--Saleska_dolina-Sostanj_dragutin.jpg

         

        20051231-2022b__katas_Google-KMZ_morisca-grobisca--Saleska_dolina-Sostanj_dragutin.jpg

         

         


         

        20051231-2022c-ID-179__katas_Google-KMZ_morisca-grobisca--Saleska_dolina-Sostanj_dragutin.jpg