2006-11-22

 

Postovani!

Na grobistu u Crngrobu pred nekoliko godina (mislim da je to bilo na Duhovni ponedjeljak 2001. godine) obnovljeni su spomen krizevi na nekoliko grobista Hrvata, sluzena je misa u obliznjoj crkvi, polozeni su bili vijenci i zapaljene svijece, a odrzana je prigodna komemoracija sa procesijom koju je vodio tamosnji slovesnki svecenik, uz prisustvo brojnog naroda Slovenaca i Hravta, koji su za tu priliku doputovali iz obliznjih slovenskih gradova. Krizeve je na poticaj g.Franca Permea uz pomoc sponzora obnovilo slovensko Drustvo za ureditev zamolcanih grobov.

Kako je potpisanom poveljom o medjusobnoj suradnji Drustva za obiljezavanje grobista ratnih i poratnih zrtava iz Varazdina i Drustva za ureditev zamolcanih grobov iz Ljubljane, potpisane u Varazdinu u veljaci 2001. godine, dogovorena je medusobna suradnja na obiljezavanju grobista i utvrdjivanju zrtava kao i promocija objavljenih edicija, knjiga izlozbi predavanja........ i ostalog materijala a blagoslovu je prisustvovalo izaslanstvo Drustva iz Varazdina.

Kako se radi o stratistima Hrvata na komemoracije koje se odrzavaju svake godine pozivali smo i ostale udruge i pojedince, kao i na ostala grobista diljem Slovenije i Hrvatske, svakako i Bleiburga u Austriji.

Danas izgleda da slovensko sudstvo progoni g.Franca Permea, osnivaca i utemeljitelja slovenskog Drustva i covjeka koji je spomen krizevima i spomen kapelama obiljezio 30-tak masovnih grobista u Sloveniji, a nad grobistem Pod Krenom u Kocevskom rogu podigao je 9 metara visoku elipsastu spomen kapelu.

Spomen obiljezja podignuta su nad grobistima zrtava komunistickog terora, a to izgleda ocito nekome smeta.

Mi kao Drustvo taj dogadjaj cemo pratiti - sudski postupak (nas izaslanik na sudskoj raspravi biti ce Dragutin Safaric iz Velenja, povjerenik Drustva za Republiku Sloveniju) i izvjestavati Vas i javnost o tijeku sudskog postupka (neki vele progona).

Kako u Hrvatskoj (od 2000-te) vise nema nijedne institucije koja bi se sluzbeno trebala brinuti i prikupljati gradu o stradanjima stanovnistva u ratnom i poratnom razdoblju Drugog svjetskog rata u Hrvatskoj i stradanju Hrvata u susjednim drzavama (ukinuta je Komisija sabora - a prikupljena gradja postala je nedostupna) predlazem sa ovime upoznati sve koji mogu i zele pomoci i pomognu covjeku koji je za ocuvanja pijeteta prema ubijenim zrtvama komunistickih progona ucinio mozda i vise od maticne drzave.

Vise o stradanjima i zrtvama mozete pronaci na projektu "Pieteta"koja se nalazi na nasoj web

adresi:   http://www.safaric-safaric.si

 

Iz knjige (izdane 2000. leta): «TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO»

 

GROBIŠČA HRVATOV IN NEKAJ MADŽAROV V

GOZDU PRI CRNEM GROBU PRI ŠKOFJI LOKI

 

Transport hrvaških in tudi nekaj madžarskih je bil 9. maja ustavljen pri Jesenicah. Postavljen je bil 13. maja na stranski tir v Radovljico. Po izjavah opazovalcev jih naj bi bilo okoli dva tisoč. Kot je že opisano, so jih ca tisoč štiristo pobili v gozdu Lancovo pri Radovljici. Ostale pa odpeljali v Škofjo Loko v barake poleg Železniške postaje. Popoldne 23. maja so dva kamiona moških pripeljali v Crni Grob in jih dali v mežnarijo. Zvečer so jih v kleti slekli, zvezali po tri, jih odgnali za vasjo v gozd in postrelili. Enako se je ponovilo 24. maja, ko so pripeljali dva kamiona žensk. Tudi te so odšle v smrt v spodnjem perilu. Dopoldne 25. maja so pripeljali moške in ženske. Bilo jih je okoli osemdeset. Pobijati so jih začeli takoj. Proti večeru so skušali iz mežnarije pobegniti. Skakali so čez okno, partizani so začeli streljati in vnela se je mežnarija. Prebivalci iz okoliških vasi so pri goreči mežnariji praznovali dan rojstva Broza. Dvema je uspelo pobegniti in se zateči v bližnjo vas. Vaščani so jih izdali. Kje so jih ubili, se ne ve. Čez dva dni so vaščani na pogorišču mežnarije našli petnajst zgorelih trupel. Naložili so jih na lojtrni voz in v spremstvu partizanov odpeljali v gozd in jih pokopali. Tako so v gozdu štiri grobišča. V prvem moški, v drugem ženske. Na koncu poti ob drči pa mešano. Zažgani imajo svoj grob malo stran od ceste.

Na grobiščih so bili 91. leta postavljeni leseni križi in žrtve pokopane. Križi so v razpadajočem stanju. Kdo jih bo obnovil, je vprašljivo.

Koliko je žrtev v Crnem Grobu, se ne ve. Vaščani pravijo, da okoli dvesto. Tudi število otrok je neznano. Ta grobišča je posnela tudi hrvaška televizija. Pričevanja očividcev pa so enaka.

 

* * * * * * * * * * * * * *

podatek povzet z web strani

 

7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »France Prešeren«

7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »France Prešeren« (krajše 7. SNOUB »France Prešeren«; tudi Prešernova brigada) je bila ustanovljena 12. julija 1942 kot Gorenjska brigada.