2001-05-27, »DRUŽINA«, Ljubljana, Ambrož Kodelja, Doberdob

…Tudi Melišče nad Babjim poljem bi nam lahko kaj povedalo, če bi spregovorilo o grobovih na danes že porasli jasi ...

 

povzetki iz knjige društva  »TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO« izdane 2000 leta

…ob potoku nad vasjo Gabrje, 20(S,I),(U-411)

Okolica Tolmina:  skupna grobišča, ki so nastala že pred koncem vojne (do maja 1945).

3. Grobišče ob potoku nad vasjo Gabrje. Na tem mestu so likvidirali mnoge domače ljudi iz Tolmina in njegove okolice. Za razliko od drugod so tu zločine izvrševali domači ljudje in tudi najbolj razvpit zločinec je bil iz te vasi. Pobijali so popolnoma nedolžne ljudi, ki so bili sorodniki nekoga, ki je bil domobranec, nekdanji italijanski uradnik ali kaj podobnega. Vnaprej so predvidevali, da utegne izdajati, ali pa je bil iz čisto zasebnih razlogov in zamer komu odveč.

 

…v gozdu vasi Čadrg nad Tolminom, 15(S),(U-409)

Okolica Tolmina:  skupna grobišča, ki so nastala že pred koncem vojne (do maja 1945).

1. Grobišče v gozdu blizu vasi Čadrg. Tam so partizani ustanovili neke vrste naglo partizansko sodišče, ki so ga sestavljali primitivni, neizobraženi ljudje. V hišo na skrajnem koncu vasi (pri Križarju) so pripeljali obtožene ljudi, jih na hitro zaslišali, odgnali v bližnji gozd in ustrelili. Tam ni nobene naravne kraške jame, zato so jih pokopavali v zemlji. Zaradi kamnitega terena zelo plitko, da so jih odkrivale živali. Še dolgo potem so vaščani pobirali kosti po gozdu in jih pokopavali na bolj človeški način. V večini primerov so bile žrtve nedolžne, samo nečesa osumljene ali pa je šlo za čista osebna obračunavanja. (Izpoved sina kmeta iz hiše naglega sodišča, ki je te stvari doživljal).

 

…Kozlov rob pri Tolminu, x(N),(U-325)

 

…pod gradom v Tolminu, 200(S,X),(U-411)

Skupna grobišča nastala po vojni (1945 - 1946).

1. Strelni rovi v hribu tolminskega gradu.

Partizani so zasedli vojašnico v Tolminu, ki je bila skrbno ograjena že ob izgradnji. V tako ograjeni vojašnici pa so še posebej močno ogradili dve veliki pritlični stavbi, v kateri so dovažali civiliste, v mnogo primerih cele družine z otroki in ženami. Od tu so jih skrivaj vozili na hrib tolminskega gradu, kjer so pred tem Nemci z mobilizacijo domačinov zgradili jarke in rove za vojne namene. Tolmincem, seveda, kljub prikrivanju zadeva ni bila popolnoma prikrita.

Po zapolnitvi rova so ga razstrelili in žrtve so bile za vedno zakopane. V enem primeru dela niso opravili natančno in se je iz njega širil strahoten smrad. Lastnik gozda je protestiral pri oblasteh, da so stvar popravili. Vse žrtve so dovažali iz drugih neznanih krajev, zločine pa so izvrševali eksekutorji iz drugih slovenskih pokrajin. (…posebej opisal lastnik gozda).

 

…sotočje rek Tolminka – Soča pod Tolminom, x(N),(U-325)