SLIKE ŠPITALIČ - GOOGLE

PIETETA: Zaselek Spitalič – Žiče / Slovenske Konjice

     

    Ko so novinarji iz Maribora 17.avgusta1999. leta snemali reportazo za TV-TEDNIK, jim je pristopil v delovni kmečki opravi in z motiko v roki "prvi sosed" J.L., nekdanji član tukajsnje Ljudske milice, in je malo zmotil snemalce. Vodja ekipe je takoj opozoril svojega snemalca, da je ta hitro usmeril kamero na njega ter posnel izjavo, v kateri pa je J.L. jasno in glasno pred kamero spregovoril in pokazal v smer pod cerkvijo, kje je masovno grobisče, v katerem bi naj bilo preko sto trupel. Pobijanje je bilo seveda se po osvoboditvi in s krvjo preliti svobodi.

                Pobijali so domačini, mnogim se dolgo po osvoboditvi in domačinom dobro znani, danes pa se vedno poslusamo pravljice, da so to počeli "oni iz juga".

                Nek domačin, ki ni mogel prenesti to pobijanje in zagrinjanje trupel tu pod spitalsko cerkvijo, ga je drugi domačin pokončal in vrgel kar met ostala trupla v jamo.

                Čemu je okoli 600 (seststo) strazarjev več mesecev po "osvoboditvi" strazilo kartuzijsko dolino – Dolino solza? In to kar v treh "smrtnih" obročih, z nalogo takojsnjega ubijanja morebitnega begunca iz varovane kartuzijske doline!

    Od maja pa vse do globoke zime se je tod morilo, nato pa kar nekaj let se nihče od "svobodnih" ni mogel priti v to dolino, dolino krvi in solza.

    Onih nekaj domačinov je bilo ze med vojno izgnano iz te doline od strani okupatorja, toda, na svoje domove so se ti lahko vrnili sele po sedmih letih po osvoboditvi. Nekaj hektarov rodovitne zemlje v kartuzijski dolini je krepko pognojila človečka kri.

                Se mnogo let kasneje, se je tod pobijalo, kadar se je »nekomu« zahotelo v "imenu ljudstva" in krvave komunistične revolucije.

     

    Tovarisi, da ne pozabite, poisčite tu na nasi spletni strani v celoti objavljeno tole pismo:

    GENOCID NAD BERAČI in BERAČICAMI 1960 leta

    "Danes bom pisal o zločinu, ki ste ga načrtno priredili slovenski komunisti pri dedkovi zagi v Spitaliču in to pred očmi sedem let in pol staremu fantiču. Ples smrti ki se je odigral v prvih dneh junija meseca leta 1960."

     

    Pravijo, v demokraciji lahko poves vse, nerodno pa je, če pravosodje ima isijas.

     

    Dve panoramski sliki niti najmanj ne kazeta podobo velike tragedije človestva, niti najmanj ni opaziti, da se je tu pobila "demokracija" za naslednjih sto let.

    Celotna okolica je posejana s stevilnimi grobisči, posebej to velja za hribovje juzno od Kartuzije – proti Teharjem, kjer je zemlja primerna za kopanje, kajti severna stran je kamnita.

    Prav tu, kjer je videti nekaj obiskovalcev na prvi sliki, je bila za krajsi čas postavljena ribiska koča, malo dalje pa se na novo zgrajeni trije ribniki, ki so se napajali iz male reke zičnice.

    Med izkopavanjem korita za ribnike je bilo izkopanih preko 80 okostnjakov. Trupla so bila dokaj plitko zagrnjena in to na juzni strani doline pod gozdom, kjer so se vedno grape ali mlake za zabe. Turisti so uzivali ob ribičevanju in ribjih pojedinah, dokler se ni pripetil neroden primer, ko je avstrijski turist – ribič, na trnku izvlekel človesko kost. Kmalu je bilo konec turističnega razcveta v "dolini solza", sicer prepojene s krvjo mnogih zrtev.

    Se vedno pa se tod vsakoletno prirejajo mnozične sportne prireditve v streljanju, da se nekatere stvari iz nedavne revolucionarne zgodovine ne pozabijo.

    Nekoč se je tod v sirsi okolici kopal črni premog v manjsih količinah, stevilne rudniske jaske pa so "osvoboditelji" napolnili s trupli. Mnoge jame ali rudniski jaski – kraji morisča, se se danes prepoznajo na mogočni konjiski gori, v dolzini nekaj kilometrov, le ozreti se je treba.