Prvi bataljon Tomsiceve je bil razvrscen po spodnjih pobocjih Loma in sicer od kmeta Razdrtica mimo Rutarja do Ferija in Mrva ter dalje proti Podlapu. Tolkel je lahko ne samo dostope proti Poljani in Mezici, ampak tudi golo pobocje na Holmcu in proti Dolgim brdom. Tudi 1. bataljon Tomsiceve brigade je stel blizu 300 moz, ki so bili odlicno oborozeni in zelo bojeviti. Bataljonu je poveljeval porocnik Franc Pozar, politicni komisar pa je bil Stanko Sahman-Volt, namestnik komandanta podporocnik Ferdo Colnik, pomocnik politicnega komisarja pa pokojni Vinko Kozar. ⁴⁸⁷

 - - -

* Franc Herle-Nande, takratni komandant 1. bataljona Slandrove brigade, je razkazal polozaje svojega bataljona na kraju samem jeseni leta 1972, pri tem pa tudi opisal ves potek boja z ustasi, ki je trajal 14. maja 1945 do pozne noci.

            Drugi bataljon Tomsiceve je bil s stirimi cetami razvrscen v sami vasi Poljana in okoli nje, ena ceta pa je bila v rezervi in je pospravljala vojni plen. Najprej so na polozaje tega bataljona trcili crnogorski cetniki, ki so minometalski ceti na desni strani Meze prisli za hrbet ter jo tako docela presenetili in razbili. Izgubila je vse tezko orozje, precej borcev pa je bilo tudi zajeto.* Kmalu po tem spopadu so Vojvodinci sporocili, da se bo 2. bataljon 7. vojvodinske brigade umaknil s polozajev okoli Kovska. Ker bi bil s tem 2. bataljon Tomsiceve na polozajih pri Poljani ogrozen, je komandant porocnik Ludvik Boh-Stane odredil, da preostale tri cete razvrsti po dotedanjih polozajih Vojvodincev okoli Kovska. Od tu je s poldrugo ceto lahko obvladal vas Poljano in cesto do nje iz Prevalj, poldruga ceta pa je bila razvrscena v obliki podkve, tako da so ti borci lahko varovali dostope iz dolinice, po kateri je speljana zelezniska proga proti Holmcu. Poleg Ludvika Boha-Staneta so bili v stabu 2. bataljona Tomsiceve se: Djoko Vucinic kot njegov namestnik, Milos Rutar-Ruzo kot politicni komisar in Janez Potocnik kot pomocnik politicnega komisarja.⁴⁸⁸

 - - -

* Najbrz so bili to tisti zajeti partizani, ki so jih ustasi privedli in zaprli v Zdovcevo kuhinjo. Bilo jih je 40, Stanko in Pavla Apovnik pa se spominjata, da so bili po narodnosti Slovenci (pismo Filipa Kolenika z dne 16. decembra 1975). Ob tem je treba povedati se to, da je bila udelezba 2. bataljona Tomsiceve v bitki pri Poljani na dan 14. maja 1945 do pred kratkim neznana. Takratni politicni komisar Milos Rutar-Ruzo jo je zanikal, nam. komandanta Djoko Vucinic in pom. polit. komisarja Janez Potocnik pa mi nista bila dostopna, medtem ko mi Ludvik Boh-Stane na pismo ni odgovoril, ker je bil leta 1972 v bolnisnici. Prvi podatek, zaradi katerega sem podvomil v pricevanje Milosa Rutarja-Ruza, sem nasel v Bojni relaciji 14. udarne divizije, stev. 8 z dne 28. oktobra 1945. V njej je za 14. maj 1945 zapisano: "Stab brigade v Èrni, 1. in 2. bataljon na polozajih v okolici Mezice, 3. in 4. bataljon v zelezni Kapli. Pri Poljani je prislo do boja med nasimi silami in kakimi 30.000 ustasi, ki niso hoteli poloziti orozja ..." Ko sem o tem 10. avgusta 1975 povprasal Ludvika Boha-Staneta, takratnega komandanta 2. bataljona Tomsiceve, mi je povedal, da se je z ustasi pri Poljani tolkel tudi njegov bataljon. Na rekonstrukciji dne 30. septembra 1975 sem spoznal, da ustasi pri Poljani sploh niso prebili zapore dveh bataljonov Tomsiceve in 1. bataljona Slandrove, marvec so jo zaobsli.

            Kaze, da se je major Ivan Majnik-Dzems na vecer pred tem zadrzeval pri stabu Tomsiceve brigade v Prevaljah. Bil je tudi v stiku s stabom 7. vojvodinske brigade, ki je imel svoje enote kar dobro razvrscene pred Prevaljami in dalje proti Poljani. Toda ustasi so ostro pritiskali od Dravograda proti Prevaljam in vse je kazalo, da se obeta hud boj. Dzems se je zato podvizal v Podjuno, da bi stab 14. udarne divizije obvestil o najnovejsem polozaju. Nekje med Pliberkom in Sinco vasjo je srecal podpolkovnika Ivana Kovacica-Efenko, komandanta, in Ivana Dolnicarja-Janoska, politicnega komisarja Stirinajste, ki sta bila na obhodu enot in zemljisca. Po poroèanju in kratkem posvetu je Efenka ob deveti uri in trideset minut kar tam napisal kratko povelje, v katerem naroca stabu 1. SNOUB Toneta Tomsica: »Povezite se s 7. brigado (vojvodinsko) in da vodite borbe z ustasi skupno! Za cas borbe osnujte operativni stab Podrobnejsa navodila dobite od majorja Dzemsa...« Povelje sta podpisala Dolnicar in Kovacic (Efenka) in je brez stabnega pecata, torej je bilo res napisano zunaj staba med obhodom.^488a

            To povelje najbrz ni bilo nikoli uresniceno, zakaj boj z ustasi pni Poljani se je bil tacas ze zacel, zvez z enotami 7. vojvodinske pa ni bilo vec.

Ustasi so v boj pri Poljani posegli 14. maja 1945 malo pred deveto uro. Tedaj se je po cesti proti Mezici napotila manjsa kolona do zob oborozenih ustasev, ki jo je vodil ustaski porocnik z dolgimi crnimi lasmi. Ta je malo pred kmetom Surnikom naletel na komandanta Franca Herleta-Nandeta in zahteval prost prehod proti Mezici, kar pa je Nande odklonil in ukazal, da morajo ustasi nemudoma odloziti orozje. Ker je naletel na gluha usesa in nesramen ugovor, je pomignil mitraljezcu v travi. Ta je porocnika crne legije in vrsto njegovih bojevnikov pokosil kakor snopje. Zacelo se je splosno streljanje. Ustasi so veckrat zapovrstjo jurisali prek Meze, ne da bi se menili za zrtve. Po vsi sili so hoteli slandrovce potisniti s polozajev in tako bocno zavarovati glavnino svoje kolone. Vsi ustaski jurisi pa so se zlomili se pred Mezo in v njeni strugi, tako da je bistra planinska reka tekla popolnoma rdece obarvana.⁴⁸⁹

            Mitraljezci z visin so tolkli po ustasih, ki so jih slandrovci in tomsicevci obsipavali tudi z minami. Kolone in skupine ustasev, ki so prisle do Poljane, pa so bile pravzaprav le pobocnice, zakaj gosto zbita kolona ustasev in njihovih beguncev je izrabila za kritje zelezniski predor pri zomanu in se umikala po dolinici med Holmcem in Dolgimi brdi po zelezniski progi in nato skozi drugi predor proti Libucam. Tako so ustasi zaporo dveh bataljonov Tomsiceve in 1. bataljona Slandrove brigade pri Poljani zaobsli in se izmuznili proti Pliberku skozi polozaje, ki bi jih bili morali braniti Vojvodinci. Le-ti so se z umikom bojem izognili.⁴⁹⁰

            Ogenj tomsicevcev in slandrovcev s polozajev pod Volinjakom, Lomom in Kovskom je bil urejen in usklajen. Kar je zaslo dalje od Poljane proti Feriju in Surniku, je vecinoma popadalo, razprsene skupine, ki so bezale proti Kovsku, pa je dotolkel 2. bataljon Tomsiceve brigade. Toda ustasev je bilo toliko, da so se posamezne skupine vklenile v nekatere mrtve kote, kjer so se potem trdovratno borili. V boju iz blizine je prihajalo do dramaticnih prizorov, ko so odlocali nozi in bombe.

            Bitka je besnela z nezmanjsano srditostjo. Le redko se je popolnoma stisala, kakor da so si slandrovci in tomsicevci vzeli malo casa, da ohlade razbeljene cevi svojih hitrih sarcev, ki so bili pogoltali ze dolge reste streliva. Tega jim ni manjkalo.

Sarci in minometi iz 1. bataljona Tomsiceve so tolkli tudi po ustaskih pobocnicah in po ustaski glavnini, ki se je prebijala vzdolz zelezniske proge proti postaji Holmec in dalje proti Libucam. Ker so bili mitraljezci iz 1. bataljona Tomsiceve s svojimi rafali nadlezni kakor podrepne muhe, so se ustasi nenehoma zaganjali vanje. Strelske vrste ustasev so se zagrizle proti bojni razvrstitvi tomsicevcev. Zacel se je srdit boj in ze kmalu je morala vec kot polovica orozij samo se odbijati nenehne jurise crnih legionarjev. Pri tem so si morali mitraljezci in njihovi pomocniki pomagati tudi z rocnimi bombami.⁴⁹¹

            Popoldne so se jurisi ustasev okrepili. Zmeraj vec jih je gomazelo cez padle, od prvega kritja dalje pa so se plazili po trebuhu z nozi v zobeh in z bombami v rokah. Nenadoma so se sovrazniki oglasili tudi za hrbtom. Pritisnili so z vrha Loma, kamor so se bili priplazili po obhodnih poteh z libucke strani. Zacel se je krvavi metez: Strahotna usoda boja na noz je doletela 1. ceto 1. bataljona Tomsiceve, ki ji je poveljeval Avgust Mithanz.* Hipoma je bila razpolovljena in razbita. Padlo je 8 borcev, 11 je bilo pogresanih in 6 ranjenih.⁴⁹²  Toda pogresane je steti za mrtve, zakaj ljudje vedo povedati, da so ustasi ujete partizane klali na Poljani pod kozolcem. zivi so ostali le tisti ujetniki iz tezke cete 2. bataljona Tomsiceve, ki so jih bili zjutraj tistega dne zajeli cetniki na desnem bregu Meze, potem pa jih izrocili ustasem. Le-ti so jih privedli stirideset h kmetu Zdovcu (Janezu Apovniku) in jih prek noci na 15. maj stlacili v kuhinjo, ker drugega prostora za zapor ni bilo pri hisi.⁴⁹³

            Med ustaskim udarom v hrbet sta na nasi strani padla tudi oce-mitraljezec in sin-pomocnik - tako je povedal Joze Prodnik-Grega,** politicni komisar 1. cete.⁴⁰⁴

            (stran 322)