Sporazum s Hrvaško o vojnih grobiščih na mrtvi točki
Vladna komisija opravila še preiskave na Pohorju
De.P./STA, Pet 10.08.2007, 17:04
Maribor/Ljubljana – Vladna komisija za prikrita grobišča je s sondiranjem na Pohorju danes zaključila tridnevno delo na območju Maribora in okolice. Vodja evidentiranja lokacij Mitja Ferenc je povedal, da so na Pohorju na podlagi pričevanj tamkajšnjih prebivalcev zabeležili okoli 15 lokacij, razen ene pa so se domneve že lani izkazale za resnične. "Danes smo opravili delo še na tistih lokacijah, kjer lani nismo utegnili, ter na Arehu, kjer je bila praktično vsaka izkopana luknja polna kosti,"je dejal Ferenc.
O žrtvah je Ferenc dejal, da gre po pričevanjih ljudi za domačine, tako Slovence kot pripadnike nemške manjšine, ki so bili na te lokacije pripeljani iz taborišča v Kidričevem. "Na lokacijah na Arehu pa domnevamo, da so bili poleg njih tudi ljudje iz ostalih republik nekdanje skupne države, predvsem srbskih in črnogorskih četnikov, o čemer pričajo podatki ene od živih prič takratnih dogodkov, ki se je od tukaj uspela rešiti," je še povedal vodja evidentiranja.
Pri akciji ne gre za preštevanje žrtev
Ob tem je dodal, da pri tokratni akciji ne gre za preštevanje žrtev, pač pa s sondiranjem skušajo potrditi obstoj posameznih grobišč, kar naj bi bila podlaga za odločitev o tem, ali se bo v prihodnje šlo v izkop posmrtnih ostankov, ali pa se bo na njih zgolj uredilo spominsko obeležje.
Sicer pa s tem delo komisije še zdaleč ni zaključeno, poudarja Ferenc. Ta obžaluje, da so lahko z delom začeli šele sredi avgusta. Kot je dejal, so bili rezultati njihovega dela "na žalost dokaj uspešni", saj se je potrdilo, kar so domnevali za to območje. V bližnji prihodnosti načrtujejo še sondiranje 19 kraških brezen v prvi polovici septembra ter lokacije v bližini taborišča Kidričevo, za kaj več pa bo letos verjetno zmanjkalo časa.
Tudi tokrat so članom komisije na Pohorju s svojim vedenjem skušali pomagati lokalni prebivalci, ki se spominjajo povojnih dogodkov. Med takimi je bil tudi Franc Ačko, ki pa pred mediji ni bil preveč zgovoren, češ da se povojnih grozot nerad spominja. Njegovo zadržanost pa gre verjetno deloma še vedno pripisati tudi strahu pred maščevanjem.
Žrtve so bili predvsem Mariborčani in okoličani
Bolj zgovoren je bil Martin Kostrevc, ki je že pred prihodom vladnih preiskovalcev sodeloval pri postavitvi križev v spomin žrtvam povojnih pobojev, pozneje pa se je s pričevanji ljudi, ki jih je zbiral že nekaj časa, priključil ekipi zgodovinarja Mitje Ferenca. Kot je dejal, nikoli ne bo jasno, koliko je na Pohorju dejansko mest, kjer so se dogajali povojni poboji. Žrtve pa so po njegovih besedah bili predvsem Mariborčani in okoličani.
"Ve se, kdo so bili storilci teh strahotnih zločinov, in nekateri med njimi so še živi," je še dejal Kostrevc in na vprašanje, ali bi morali za zločine odgovarjati, dodal, da verjetno že sami trpijo dovolj, ko spremljajo medijsko poročanje o krutih dogodkih po vojni.
Sporazum s Hrvaško o vojnih grobiščih na mrtvi točki
Ob preiskavi prikritih povojnih grobišč, ki te dni poteka v Mariboru in okolici, je zaradi domnevnega velikega števila hrvaških žrtev znova postalo aktualno vprašanje sklenitve sporazuma med Slovenijo o Hrvaško o urejanju vojnih grobišč. A so pogajanja med državama očitno obstala na mrtvi točki, saj tako Slovenija kot Hrvaška druga drugi očitata, da na pobude za sklenitev sporazuma ne odgovarjata.
Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno za tovrstne sporazume, je vlada predlog sporazuma med Slovenijo in Hrvaško sprejela že leta 2003. Ministrstvo je še isto leto zaprosilo hrvaško stran za imenovanje delegacije, ki naj bi uskladila besedilo. Odgovor s hrvaške strani so dobili v letu 2005, v katerem so sicer izrazili pripravljenost za usklajevanje besedila sporazuma in za imenovanje delegacije, kar pa se do danes še ni zgodilo.
Ministrstvo je v neformalnih kontaktih hrvaško stran večkrat zaprosilo za nadaljevanje pogajanj, a še vedno ni prejelo odgovora. Hrvaško stran bodo tako ob koncu meseca ponovno pozvali k imenovanju pogajalske delegacije in čimprejšnjemu začetku pogajanj, so še sporočili z ministrstva za delo.
Hrvaška vlada zelo zainteresiranaza reševanje tega vprašanja
Podobno odgovarja tudi hrvaško ministrstvo za zaščito okolja, prostorsko urejanje in gradnjo, ki zagotavlja, da je hrvaška vlada za reševanje tega vprašanja zelo zainteresirana, kar je pokazala tudi s konkretnimi dejanji. Hrvaška vlada je namreč omenjeno ministrstvo pooblastila za podpis sporazuma, ministrstvo pa je predlog slovenski strani posredovalo leta 2005. Tudi hrvaška stran zatrjuje, da do danes ni prejela nikakršnega odgovora. "Na hrvaški strani ni ovir za pospešitev dogovora,"so še sporočili s hrvaškega ministrstva.
Zahtevo, naj Hrvaška s Slovenijo podpiše dogovor o izkopavanju in obeleževanju hrvaških množičnih grobišč na slovenskem ozemlju, je sicer na hrvaško vlado v četrtek naslovilo tudi hrvaško združenje Častni pliberški vod. Po mnenju združenja naj bi namreč že prvi dan sondaže na območju Tezna pokazal, da so bila upravičena predvidevanja, da je na tem kraju največja grobnica hrvaških žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne. "Verjetno je trditev, da je na območju Tezna največje grobišče Hrvatov, pobitih ob koncu druge svetovne vojne, zelo blizu resnice," pa je dejal vodja preiskave in zgodovinar Mitja Ferenc.
