SLIKE SIDOL pri KAMNIKU- GOOGLE
Sidol – Kamnik

    PIETETA: Kraj Sidol – Kamnik

     

    Vir: DRUŠTVO ZA UREDITEV ZAMOLČANIH GROBOV, LJUBLJANA - GROSUPLJE, 2000
    Knjiga: TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO
    Prešeren Janez: KOMISIJI ZA RAZISKAVO MNOŽIČNIH POBOJEV…
    Iz dosedanjih zbranih podatkov več domačinov – očividcev podajam naši komisiji v razpravo naslednjo informacijo. V Jevniku pri vasi Sidol v Tuhinjski dolini je bil na nedeljo 13. maja 1945 izveden množični poboj vojnih ujetnikov. Priče so si enotne, da je bila na dan poboja nedelja. Ujetnike so partizani zajeli pri prehodu skozi Tuhinjsko dolino 12. maja 1945 in jih zastražili na Kramarjevem travniku v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Po izjavah prič naj bi jih bilo nekje med dvesto in tristo.
    Namesto poboja so jih zvezane z žico (roke na hrbtu) vodili po skupinah. Prvo skupino so priganjali ob jutranjem svitu, zadnjo (tretjo) okrog desetih dopoldne. Ujetniki, v večini Hrvatje, med njimi naj bi bili tudi Slovenci, so bili oblečeni v uniforme, podobne nemškim. Ujetnikov, oblečenih v črne (ustaške) uniforme, se priče ne spominjajo. Priče sklepajo, da so bili med pobitimi tudi Slovenci, ker je nekdo izmed njih v slovenskem jeziku rekel partizanom: »Najprej nas sodite, potem nas pa pobijte.« (stran 270)

    Slovenski prevod priredil: PIETETA
    Politički »ZATVORENIK« štev.69 - december 1997 leta., stran 50-51
    Piše: Vladimir Šklopan
    VOJAŠKI POGLEDI NA HRVATSKO POVLAČENJE V MAJU 1945.
    Ker sem imel še vedno pod kontrolo svoj sestav, sem že pred Celjem odločil odcepiti v smeri Kamnika, z upanjem, da bo pot lažja do Avstrije. Na tej poti se je naši kolini priključila večja skupina civilistov, večinoma ženske z otroci ter dosti ustašev, kateri so se ob premiku zgubili od svoje glavnine. Med potjo skozi vasi so nas zaustavljali slovenski partizani i klicali na predajo. Bili smo še vedno opremljeni z orožjem in številčnejši od partizanov, se nismo menili zanje med potjo in se tudi nismo zaustavljali. Pred vasjo (sv.Martin je cerkva in ne vas, op. pieteta), Šmartno v Tuhinju smo prišli pod klanec, kjer so nas prestregle močnejše partizanske enote, razvrščene po pobočju. Poklicali so nas pregovore, kjer so nam sporočili, da je Nemčija kapitulirala in da so se vse enote predale na področju Slovenije in da tako moramo tudi storiti. Nasprotno bodo uporabili orožje. Po daljšem pregovarjanju smo spoznali, da nimamo izhoda, pristali smo položiti svoje orožje, večji del ustašev je to odklonil in se podal v bližnjo planino. Mi smo boli nameščeni na travniku, kjer so nas takoj obkolile skupine partizanov in takoj zahtevali da se izločijo ustaši, če pa ne javi ali če se skrije, bo takoj na kraju ustreljen.
    Ker so ustaši bili prepoznavni po uniformah, skoraj vsi so se izdvojili, nato so bili odpeljani in za njihovo usodo nismo ničesar zvedeli.
    Nato so nas partizani (pošteni roparji) začeli ropati in jemali oseben stvari vsem po vrsti. Posebej so iskali ure, tako da sem videl, da nekateri partizani (samo pošteni) imajo na vsaki roki že nekoliko ur, kar je pomenilo, da so že ped tem obdelali ujetnike. Pri slačenju so klicali »Ajde da se ?oramo« (da šupamo), a če nisi pristal, si dobil takoj s kundakom, tako da smo kmalu dobili ob zamenjavi - trgovanju povrhu še uši in nismo več bili podobe vojske.

    PIETETA: Sestavljena slika posebej ponazarja konfiguracijo terena v naravi: kako ugotavljamo grobišča po gozdovih, posebej tam, kjer je teren v naklonu. Desno zgoraj je slika križa ob cesti, postavilo ga je slovensko društvo 1994 leta. Levo zgoraj na sliki je drugo manjše grobišče, samo nekaj metrov dalje ob gozdni poti, viden pa je še mali leseni križ. Pred leti je UDBA še skrbela, če je kdo tam postavil lesen križ, da ga je ta kmalu odstranil. Ja, vsak 13 državljan je bil vohljač!
    Spodnji večji del slike je izrazita oblika, kakšen izgled ima »humka« v naravi. Takih podob oziroma »naravne zelene lepote« je v Sloveniji preko petsto (500). Torej kopač ko koplje meče zemljo na spodnjo stran, ko napolnijo jamo s trupli, V SIDOLU SO ZAŽGALI OKOLI 250 LJUDI, nato pa koplje zemlja z zgornje strani in pokrije trupla z novo zemljo.
    Pogoj za te lepe »humke« pa je še, da je to vsaj malo rodovitna zemlja, da ozeleni, kajti levi breg v tej dolini je monolitna skala. Še nekaj je značilno za morišča, večinoma so ob vodah ali potokih, držali so se malo do svoje higiene - umivanje krvavih rok.