GORNJI DOLIČ in Slovenski Drzavni zbor

Vir: Franci Strle, VELIKI FINALE NA KOROŠKEM, 1977
ZLO V MISLINJSKI DOLINI
Že od 8. maja 1945 so v Mislinjsko dolino dotekale ogromne množice premaganega vojaštva vseh vrst. Ena pot jih je vodila skozi Šoštanj in Hudo luknjo, druga od Arje vasi mimo Dobrne skozi Hudo luknjo, tretja iz Celja skozi Vojnik in Vitanje proti Doliču in četrta celo skozi Slovenske Konjice in Vitanje proti Doliču. O tem je ohranjenih več brzojavnih poročil štaba 4. operativne cone.
»Na cesti Celje-Šoštanj-Dravograd gredo ponoči in podnevi avto kolone Švabov, ustašev, domobrancev. Dali jim ultimat - nočejo se nam predati. Ugodno za bombardiranje podnevi...« To radijsko brzojavko sta Matevž Hace in Petar Brajovič odposlala 9. maja ob pol štirinajstih. V brzojavki, poslani dan pozneje, je Matevž Hace nastalo stanje izrazil s temile značilnimi besedami: »Vse glavne in del stranskih komunikacij zatrpane z motorizacijo in moštvom...«
Kolone vojaštva so proti Mislinjski dolini drle na slepo kakor vodovje ob poplavi. Nič ni bilo varno pred njimi, zakaj te ljudi je vodil paničen gon, izražen z ukazom: »Zbežati iz partizanske dežele!«

Gorje, če si se znašel med to sodrgo! Življenje ni bilo vredno piškavega oreha in nihalo je kakor pajek nad breznom. Ignac Potočnik, mlinar iz Male Mislinje, jo je skupil že 9. maja: izropali in ustrelili so ga vlasovci. Takisto je moral umreti Franc Pantner, kmet s Paškega Kozjaka, ki je opazoval njihov beg. Dan pozneje je to doletelo Ivana Kosa iz Pameč, ki so ga vlasovci ustrelili pred tovarno kos v Slovenjem Gradcu. (glej stran 281)

Vir: DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka: 300-01/91-39/1, EPA 876-II, Ljubljana, 20.10.1999
GORNJI DOLIČ

Ob cesti Velenje-Slovenj Gradec na levi strani tik pred odcepom stranske ceste proti Vitanjam je množično grobišče hrvaških beguncev, pretežno civilistov, ki so umrli 12.in 13.maja 1945 ob vpadu 17. vzhodnobosanske divizije na hrvaško kolono, ki se je skozi Hudo Luknjo prebijala proti Slovenj Gradcu. Pokopanih naj bi bilo do 8.000 ljudi.

PIETETA: Sodrga osvoboditeljev je nato za (recimo) pet ubitih domačinov vrnila (tako kot to vrača Ljubljanska banka denar varčevalcev - ANNO 2003.) tisočkratno več. Mar ste vi rdeči zgodovinarji imeli kdaj obiske pri domačinih v teh krajih, da bi zvedeli, kakšen genocid se je izvajal nad civilisti? Mar se vam po ulicah ne sprehajajo še danes oni, ki so pobili na stotine ljudi in so vam nato še vestno služili kot vaša udbaška sodrga!? To je bil šele začetek vašega ponorelega rdečega revolucionarnega kriminala.
Koliko zlata in drugih vrednosti je bilo nabrano od pobitih samo v Doliču?
Poročilo državnega zbora o osem tisočih pokopanih na omenjenem mestu ne bo držalo, kajti, v tem kraju je vsaj dvajset masovnih grobišč na različnih krajih. Postavitev novih enotnih 200 komunističnih obeležij z »enoumnim« napisom »medvojnih in povojnih izvensodnih pobojev« tu v Gornjem Doliču pobiti »sodrgi«, ne postavljate ta vaša enolična sramotna obeležja, ker bi tam počivajoče ponovno ponižali.
Za tu pobite ljudi je dovolj, da njihovi svojci vidijo karto z rdečimi oznakami za številna grobišča.