DEMOKRACIJA - 2020-02-01
Re imski mediji po smrt Stanovnika razglasili kar za o eta naroda Toda zgodovina ne pozablja, leta 2003 je umore njegovih dejanj
Janez Stanovnik in Tanja Fajon (Foto: Facebook)
V nedeljo, 26. januarja 2014, je nekdanji predsednik borcev t. i. narodnoosvobodilne borbe Janez Stanovnik govoril na prireditvi v spomin na smrt udele encev partijskega te aja pred sedemdesetimi leti ob nem kem napadu na Cerkno. Popoldne je el e na Laj e in tam polo il tri vrtnice pri breznu, kjer so komunisti iz ma evanja za poraz ustrelili 13 doma inov in dva duhovnika pod obto bo izdaje, kot e zdaj razgla a napis na spomeniku v Cerknem. eprav je popoldanski obisk brezna na Laj ah napovedal e dopoldne, ni el z njim nih e od tevilnih udele encev bor evske slovesnosti.
Grozljive umore na Laj ah je ukazal Pokrajinski komite Varnostno obve evalne slu be za Primorsko, v katerem so bili na elnik Miroslav Perc Maks in lani Slavko Furlan Du an, Miroslav Rem kar Bo tjan, Branko Jerki ivko, Vidko Hlaj, Franc Pokovec Poki in Anton ega Ton ek. Vse dogajanje je opisal zgodovinar Boris Mlakar v knjigi: Tragedija v Cerknem pozimi 1944, ki jo je leta 2000 izdala Gori ka Mohorjeva dru ba.
Obisk brezna z rtvami bolj evi kega nasilja je Janez Stanovnik naznanil z besedami: Danes popoldne se bom rtvam te druge tragedije na Laj ah poklonil in jim podaril tri rde e vrtnice. Kot je dejal, je dan po poboju na Laj ah partizanska oblast v Ko evju sklenila ukiniti Varnostno obve evalno slu bo (VOS), ki je bila tajna komunisti na policija. Zaradi tega, ker je centralni komite komunisti ne stranke Slovenije pri el do zaklju ka, da je bila ta likvidacija krivi na, je povedal Stanovnik. Ukaz o ukinitvi VOS-a so po Stanovnikovih besedah podpisali Josip Vidmar, Boris Kidri in on sam. Z vzklikom: S to roko sem ga podpisal tudi Janez Stanovnik! je v Cerknem dvignil desnico.
Boris Kidri
Leva stran bila presene ena ob Stanovnikovem po etju
Po pripovedi idrijskega novinarja Damijana Bogataja, ki
naj bi po naklju ju izvedel za slovesnost v Cerknem, se je Stanovnik do brezna
na Laj ah povzpel le v spremstvu sina in Bogatajeve kamere. Drugi naj bi
Stanovnikovo dejanje napa no razumeli kot opravi ilo, vendar naj bi lo le za
dejanje njegove vesti. O dogodkih v Cerknem in na Laj ah je poro ala STA,
nekatere televizijske postaje in tiskana javna ob ila. Odziv javnosti je bil
razli en. Leva stran je presene ena in zmedena. O Stanovnikovem po etju
predvsem mol i. Na desnici pa so se takoj na li nekateri vzhi eni lastniki
kr anske ljubezni, ki vpra ujejo, kdaj bo tako velikega spravnega dejanja
kot partizani sposobna tudi druga stran. O itno so bolj redko pri li na
spominske prireditve, druga e bi vedeli, da so domobranci e pred dvajsetimi
leti tudi na partizanske grobove polo ili ve kot tri vrtnice in storili e kaj
drugega.
Foto: iStock
Stanovnik vrtnice polo il ele pri svojih 91 letih
Slovenski narodni razdor, ki je nastal zaradi bolj evi kega napada in stra nega nasilja ter skoraj polstoletne komunisti ne diktature vendar ni tako preprosta zadeva, da bi jo bilo mogo e popraviti z eno spolitizirano ma o na Sveti gori in s tremi vrtnicami na Laj ah. Zato si moramo Stanovnikovo zapoznelo dejanje in njegova pojasnila pogledati bolj natan no in z vseh strani. Predvsem je treba tako, kot so storili nekateri asnikarji, vpra ati, zakaj izpoved ele po sedemdesetih letih, ko pa Stanovnik priznava, da mu je bilo vse znano e naslednji dan po umorih na Laj ah. e gre za dejanje vesti, zakaj se je ta prebudila ele pri njegovih 91 letih? Zakaj se ni zdramila vsaj nekaj mesecev prej, ko je bil e predsednik borcev in bi lahko e kaj ukrenil, npr. na Laj e pripeljal e koga od njih, ali pa vsaj poskrbel za izbris la nivega napisa na spomeniku v Cerknem o belogardisti nih izdajalcih , saj ta napis hudo ali e tretjo generacijo prizadetih doma inov in vsem krati ustavno pravico do osebnega dostojanstva. O itno se bolj evi ka vest zelo razlikuje od navadne love ke vesti.
Stanovnik je bil o e slovenskega naroda pribli no toliko kot Erik Honecker o e nem kega. O mrtvih vse dobro, a da nam novinarji zdaj prodajajo ceneno partijsko propagando iz socializma, je pa res bedno.
peter jancic (@peterjancic) January 31, 2020
lanek avtorja Antona Drobni a je bil prvotno objavljen v reviji Zaveza t. 92, 1. marca 2014.
Anton Drobni (Foto: B. G.)
Vsiljuje se tudi misel, da je nekdanji prvak komunisti nih borcev s priznanjem po akal tudi zato, da je s tega sveta od lo mnogo nekdanjih voditeljev VOS-a in partizanskih poveljnikov, ki bi jim bilo mogo e o itati neposredno odgovornost ali vsaj podporo storilcem zlo ina na Laj ah. Nekateri so umrli, drugi so se sami ubili. Stanovnik vseeno nobenega ni niti imenoval, eprav jih zgodovinar Boris Mlakar mnogo navaja in opisuje njihovo udele bo pri zlo inu. Saj tudi pred sedemdesetimi leti ali kasneje Stanovnik nikogar ni postavil pred sodi e, eprav je vse vedel in je pri partizanih imel tako veliko mo in oblast, da je mogel in smel ez no ukiniti celotno VOS
Leta 2003, ko je ob aloval umore na Laj ah, Stanovnik ni govoril o
krivi ni likvidaciji ali tragediji , pa pa o napaki
Stanovnik naj bi sicer v Cerknem e leta 2003 ob aloval smrti na Laj ah. Vendar tedaj ni govoril o krivi ni likvidaciji , torej o hudih zlo inih, kot jih je vsaj posredno priznal sedaj, e o tragediji ne, saj so bili nekateri visoki komunisti ni poveljniki, katerih pristojnost je segala na Cerkno, kot npr. generalmajor Lado Ambro i Novljan, generalpolkovnik Franc Tav ar Rok in generalpolkovnik Rudolf Hribernik Svarun, tedaj e ivi in bi lahko imeli kak no sitnost. Govoril je samo o napaki , nekem nedolo enem in neljubem dogodku, ki se je pa zgodil, bila je vojna , enako kot je Milan Ku an na Rogu julija 1990 o povojnem klanju znal povedati samo: Kar je bilo, je bilo. Plehke misli predsednika republike in la niva beseda predsednika borcev, vse skladno z bolj evi ko moralno pu avo! e za tedanje Stanovnikovo objokovanje napake je javnost zvedela ele sedaj.
Sicer pa tudi letos Stanovnik ni govoril naravnost in odkrito o zlo inu zoper love nost in mednarodno pravo, kar so umori na Laj ah bili, saj mu to prepre uje njegov bolj evi ki dialekt. Omenil je samo krivi no likvidacijo , kot se v partizan ini re e komunisti nim umorom, in e to samo kot ugotovitev Centralnega komiteja Komunisti ne partije Slovenije in ne kot svojo misel. Umore na Laj ah je imenoval druga tragedija na Laj ah . Kaj je bila prva tragedija, ni pojasnil, iz konteksta pa sledi, da je s tem mislil na smrt 47 mladih te ajnikov pod nem kimi kroglami.
V resnici pa niti prvo niti drugo za poveljujo e, kar je o itno bil tudi Janez Stanovnik, igar desnica je v dru bi z dr. Josipom Vidmarjem in Borisom Kidri em podpisala ukaz za ukinitev VOS-a, ni bila nikakr na tragedija , kar po Slovarju slovenskega knji nega jezika pomeni velika nesre a , ampak je oboje bilo te ak zlo in. Tragedija ali nesre a je slu ajen dogodek, ki nekoga zadene brez krivde druge osebe, koda, ki jo drugemu nekdo povzro i namenoma, pa je zlo in. Za usta pobo nega ateista pa je zlo in pregroba, preve resni na in premalo manipulativna beseda.
Foto: STA
Za nedol nost ugrabljenih in ustreljenih so partizani dobro vedeli, saj so iste ljudi isti partizani preiskovali in zasli evali kot izdajalce e nekaj mesecev prej
Voditeljska odgovornost je bila e nastanitev partizanskega te aja pozimi v zaprti kotlini, samo nekaj ur hoda od mo ne nem ke posadke v Idriji, kar ni moglo ostati skrito. e te ja je krivda VOS-a in partizanskih poveljnikov za slabo ali nikakr no varstvo med potekom te aja, saj je mo na nem ka voja ka kolona pri la iz Idrije skozi ve vasi v samo sredi e Cerknega, ne da bi jo partizanski obve evalci in stra e opazile. Mno ica padlih je posledica odgovornosti za slabo varovanje pred napadom in odgovornosti za slabo obrambo proti napadalcem ter brezglavi beg v zasne eno strmino. Ker so se li vojno, so bili dol ni vsaj za svoje ljudi poskrbeti kot vojska, ne pa veselja iti kot razpu ena drhal.
Druga Stanovnikova tragedija , umori na Laj ah, pa je tako po nastanku kot po pomenu e mnogo te ja, saj ni nastala zaradi malomarnosti kot prva, ampak po izrecnem ukazu visokega partizanskega vodstva, premi ljeno in namenoma proti ljudem, za katere so vedeli, da so nedol ni, in z gnusno namero, da bi s tem skrili lastno odgovornost za prvi zlo in. Za nedol nost ugrabljenih in ustreljenih so dobro vedeli, saj so iste ljudi isti partizani preiskovali in zasli evali kot izdajalce e nekaj mesecev prej, vendar niso ni esar na li in niso nikomur ni esar dokazali. Morali so jih izpustiti, vendar so jih imeli na zalogi za primer hude potrebe, ki se jim je v njihovi pokvarjenosti pokazala, ko bi morali priznati lastno krivdo za poboj te ajnikov in sprejeti ustrezno kazen.
VOS-ovci so rtve s pomo jo doma inov poiskali na sve nico 2. februarja 1944 zve er: kaplana in pesnika Lada Pi anca in njegovo sestro Marto, ki je bila bolna. Namesto nje je z ugrabitelji od la prijateljica Malka Purgar iz Zakri a. Pri Mihu na Placu so vzeli Angelo Er en. Kaplana Ludvika Sluga so aretirali pri dekanu Kun i u. Odpeljali so Katarino Mezek Bo i , trgovko in cerkveno pevko, Pavlo Sedej, ne akinjo nad kofa Sedeja, trgovca Josipa Bavcona iz Gradi ke, poro enega v Cerknem, Karolino Zorzut, Janeza Ambro i a, Filipa Bevka, Rudolfa Bogataja, mesarja Alberta Kav i a, Antona Mlakarja, u iteljico Pavlo Paa in trgovca Franca Rojca.
Janez Stanovnik. Foto: STA.
Ugrabljeni prebivalci so bili ustreljeni
Ugrabljene prebivalce dva duhovnika in 13 doma inov so odvlekli na zasne ene Laj e visoko nad Cerknim, jim tam v seniku bolj evi ko sodili in jih pri bli njem breznu ustrelili. Jo e Bavcon je s prestreljenim o esom ostal iv in se re il iz brezna, kasneje pa opisal, kaj vse so umorjeni prestali. Skrival se je, pre ivel vojno, vendar je bil po pripovedi njegovega ne aka do smrti leta 1984 ogro en, ker nekdanjim partizanom ni hotel podpisati la ne izjave, da so ga ustrelili Nemci, za kar so mu obljubljali bor evsko pokojnino.
Zlasti alostno je dejstvo, da so umorili kar est ensk, tudi Malko Purgar, ki je z njimi la sama namesto bolne prijateljice. Partizani, ki so nedol nim rtvam odredili ugrabitev in smrt, so znani, saj so podpisani na obsodbi . Nikomur se nikoli ni zgodilo ni hudega, nih e jih ni poklical na odgovornost, nasprotno, hitro so napredovali, mnogi so postali visoki oficirji v Titovi armadi, celo generali in narodni heroji. Tudi Janez Stanovnik jih ni nikoli poklical na odgovornost niti kot partizanski voditelj niti kot visok dr avni funkcionar in ne kot predsednik bor evske zveze, eprav so nekateri bili dolga leta njegovi najo ji sodelavci v vodstvenih organih bor evske zveze in je kdo e danes tam, npr. predstavnik VOS-a generalpolkovnik Branko Jerki .
Janez Stanovnik je bil, dokler mu je to dopu alo zdravje, vsakoletni govorec na
partizanskih zborovanjih v Dra go ah. Foto: STA.
Stanovnikov obisk na Laj ah ni imel kaj dosti opraviti niti z njegovo vestjo niti z opravi ilom in ne s spravo
V asih je Stanovnik nepri akovano izbruhnil tudi kak no resnico, zaradi esar je koga ob la misel, da se v njem morda skriva ve modrosti in pravi nosti kot pri navadnih bolj evi kih teroristih. Razmislek in vsa znana dejstva pa vendar napotujejo na mnenje, da Stanovnikov obisk brezna na Laj ah nima kaj dosti opraviti niti z njegovo vestjo niti z opravi ilom in ne s spravo. Vse bolj se ka e, kot govori tudi slu ajno navzo a kamera, da gre tudi pri Stanovnikovih vrtnicah samo za javno manipulacijo tragedij in izkori anje pietete do mrtvih in njihovih posmrtnih ostankov , kot je predsednik borcev obsodil objavo dokumentarca avtorja Jo eta Mo ine Zamol ani mo pre ivetja.
Za Stanovnika zna ilno in za premislek o njegovih Laj ah pomembno je tudi nadaljevanje te izjave: Zato je nepo teno in krivi no nepravilnosti in zlo ine, ki so jih storili najpogosteje e pokojni posamezniki, uporabljati za satanizacijo plemenitega odporni tva ogromne ve ine slovenskega naroda. Stanovnik torej vidi in prizna samo zlo ine posameznikov. Le zakaj vendar je ez no ukinil celoten VOS, e pa je lo samo za posamezne zlo ine v sicer plemenitem odporni tvu! So bili tudi umori na Laj ah, ki jih je ukazala PK VOS-a in je bil vanje vpleten tudi tab IX. korpusa NOV in POS z na elnikom Ladom Ambro i em Novljanom vred, samo zlo ini posameznika? Ne, zlo ini na Laj ah so bili bistveni del sistemati nega revolucionarnega nasilja, ne prvi, ampak samo zadnji v strahotni vrsti zlo inov, ki jih je proti slovenskim ljudem vse od avgusta 1941 storil VOS, nato pa so jih pod drugimi imeni VDV, OZNA, UDBA in SDV nadaljevali isti zlo inci pod istimi voditelji vse do leta 1991.
Zemljevid mno i nih grobi , ki ga je pripravilo dru tvo Hrva ka dru ba
zgodovinarjev dr. Rudolf Horvat (Vir: Komunisti ki zlo ini)
Vseh sedemdeset let je Stanovnik mol al o stra nem zlo inu
VOS so komunisti samo preimenovali, vendar ne zato, ker je bil mno i ni morilec nedol nih Slovencev, ampak zato, ker so njihovi zlo ini postali preve znani in kodljivi za bolj evi ko revolucijo. To izhaja tudi iz brzojavke Edvarda Kardelja, ki je po umorih na Laj ah VOS-u za Primorsko prepovedal nadaljnje likvidacije brez obsodbe, e da ima napa en odnos do stvari . Likvidacije nedol nih torej niso zlo in, ampak samo napa en odnos do stvari!
Vseh sedemdeset let je Stanovnik mol al o stra nem zlo inu. Krivcev ni kaznoval, za pokop rtev ni poskrbel, za njihove svojce ni ni esar ukrenil. e vedno so izdajalci in svojci belogardistov , ljudje druge vrste. eprav gre vsaj pri drugi tragediji na Laj ah za najhuj e zlo ine zoper love nost in mednarodno pravo, ki ne zastarajo in jih je bil po zakonu dol an prijaviti, Stanovnik te zakonske in moralne dol nosti ni izpolnil ne kot dr avljan, ne kot visok dr avni funkcionar in ne kot predsednik bor evske organizacije. S protizakonitim molkom je skrival resnico in zlo ince in skrbel samo za ugled plemenitega odporni tva , ki pa je tudi zaradi njegovega zadr anja izgubilo vsako plemenitost!
Edvard Kardelj in Josip Broz Tito
Za tragedije je bil Stanovnik kot nekdanji visoki voditelj tudi sam odgovoren
Za obe tragediji , katerih se je letos z vrtnicami spomnil Janez Stanovnik, obstaja sum, da je kot tedanji visok voditelj tudi sam odgovoren, bodisi subjektivno, ker podrejenih ni u inkovito nadziral in ni poskrbel, da bi pravilno in zakonito opravljali svoje dol nosti, kar je povzro ilo smrt 47 mladih te ajnikov v Cerknem in smrt 14 doma inov na Laj ah, ali vsaj objektivno kot neposrednim morilcem nadrejeni. Neposredno sam pa je odgovoren, ker pristojnim oblastem ni prijavil te kih, nezastarljivih zlo inov in njihovih storilcev.
V slovenskih osrednjih javnih ob ilih so o Stanovnikovi predstavi na Laj ah in njegovem priznanju, ki je tudi samoovadba, umolknili hitreje, kot so ovenele njegove vrtnice. Bodo e naprej mol ali tudi pristojni policisti in dr avni to ilci, kot da niso e nikoli ni esar sli ali o zlo inih na Laj ah?
V resnici so sli ali in tudi ukrepali e pred skoraj tiridesetimi leti, vendar ne proti tistim, ki so nedol ne ljudi na Laj ah umorili, ampak proti tistim, ki so njihove rtve po astili s preprostim lesenim kri em. Bo tudi sedaj Janez Stanovnik obto en, ker se je z vrtnicami poklonil in javno po astil umorjene belogardisti ne izdajalce in narodne sovra nike , ali pa bo on in vsaj kdo od neposrednih storilcev odgovarjal za gnusne umore nedol nih, za krivi no likvidacijo 3. februarja 1944 na Laj ah?
Zaveza t. 92, 1. marec 2014
e
 PIETETA - E-mail < dragutin.safaric75@gmail.com > |