Strnišče-Kidričevo

Vir: 1999-06-19, Delo, 19. junija 1999
»Dolge sence nekega gozda»
...Zato nimajo Hrvatje Slovenije kaj izsiljevati in ovirati pri gradnji obvoznice. Končno pa takrat Slovenije kot države ni bilo, saj je stara komaj 9 let. Graditelje avtocestne obvoznice pa opozarjam, da lahko naletijo še na več takih primerov, odvisno od trase. Za časa okupacije so na Teznem okrog tovarne padale bombe. Zato so nastale bombne jame in vse te jame so napolnjene s trupli pobitih leta 1945. Ko so bile polne, so začeli voziti na likvidiranje v Šterntal, današnje Kidričevo, tudi tu so napolnjeni vsi protitankovski jarki. Bral sem, da govori jo o nekih 50.000 pobitih. Tega ne more nihče potrditi in določiti števila, je pa na tisoče pobitih, to je dejstvo…

Bela Šiftar, Murska Sobota

 

 

Vir: DRUŠTVO ZA UREDITEV ZAMOLČANIH GROBOV, LJUBLJANA - GROSUPLJE, 2000

Knjiga: TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO

PREGLED GROBIŠČ NA ŠIRŠEM PODROČJU MARIBORA

30. Grobišče Strnišče - Kidričevo.

Je pod industrijskim objektom hale B. Do 9. maja je bilo tu delovno taborišče za okoli pet tisoč delavcev, po 9. maju pa koncentracijsko taborišče za hrvaške domobrance iz »Križnega puta« in Kočevarje ter ostale civiliste nemške narodnosti s Štajerske. Nekaj deset prvih žrtev je pokopanih na pokopališču Sv. Lovrenc na Dravskem polju, po krvavi griži pa so jih zakopavali poleg barak v obrambni jarek. Ko so kopali temelje za halo C leta 1985, so grobnico odkrili, vendar so grobišče prekrili z armirano betonsko ploščo in postavili halo. Ocenjujejo, da je pod to ploščo osem tisoč Hrvatov in preko tisoč civilistov. (stran 220)
...To dokazuje, da so oznovci lažno pošiljali dejansko število umrlih za pokop. Takratni komandant taborišča 'Tine' po 15. avgustu preneha pošiljati umrle na pokopališče. Odločijo, da od tega dne dalje pokopavajo umrle na nekdanjem vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne. Umrle pričnejo pokopavati izven ograje tega pokopališča. To delo morajo opravljati zaporniki. Domačini iz okoliških vasi so vedeli koga pokopava OZNA na tem območju, zato se neznani krajani odločijo, da postavijo male križe nad umrlimi in tako zaznamujejo grobove neznanim žrtvam.

Za grobove postreljenih in zverinsko ubitih zapornikov koristijo množične grobove, ki so raztrošeni za žično ograjo sedanje tovarne aluminija. Na grobovih, ki so označeni, neznanci redno prižigajo sveče. Lokalni oblastniki pod vodstvom KPS zaigrajo umazano igro. Grobove umrlih proglasijo za grobove padlih kurirčkov NOB.

Tako so nova oblast in šolniki pričeli voditi taktiko zavajanja in laži. Šoloobvezni otroci so vsako leto na dan mrtvih nekaj let redno prižigali svečke »padlim kurirčkom NOB«.

Šoloobvezni otroci so to počenjali pod skrbnim nadzorom učiteljev in krajevnih oblastnikov, ki so skrbeli za poneumljanje prebivalstva, ki se je naseljevalo v tem delavskem naselju.

Po poimenovanju kraja po soustanovitelju največjega koncentracijskega taborišča v Sloveniji dobi kraj novo ime Kidričevo, ki še danes, leta 1999, nosi to ime. Komunisti postavijo svojemu idolu Borisu Kidriču veličasten spomenik. Ob postavitvi spomenika pa preusmerijo vse dejavnosti ob dnevu mrtvih. Šoloobvezni otroci v enakih sprevodih začnejo z obredom prižiganja svečk pred spomenikom Borisa Kidriča.

Danes se tu in tam še najde kakšna svečka v zaraščenem nekdanjem množičnem grobišču »pozabljenih kurirčkov iz NOB«.     (stran 620)