Vir: Franci Strle, VELIKI FINALE NA KOROŠKEM, 1977
ZLO V MISLINJSKI DOLINI
Dne 12.maja pa so prek Slovenskih Konjic in Vitanja prodrle v Mislinjsko dolino enote 17.udarne divizije in pri Zgornjem Doliču pričele napadati in razbijati ustaške kolone. Boji med Hudo luknjo in Slovenjim Gradcem so trajali do 14.maja. Kljub velikanski množici sovražnega vojaštva, ki je bilo še oboroženo ter je povzročilo še precej žrtev - zlasti ustaške enote - je prebivalstvo Šaleške doline proslavljalo zmago,...

 

PIETETA: Uporaba izraza "precej žrtev", ter "proslavljalo zmago", je potrebno še kaj dodati. Tem številnim (?) žrtvam ni postavljen spomenik. Za onih 8.000 pobitih vsaj približno vemo kje so zagrebljeni v Gornjem Doliču. Ko so eni proslavljali svojo zmago, so drugi od veselja polnili topovske cevi in sproščali svoje naboje veselja v smeri Doliča.

Dalje beremo "ki je bilo še oboroženo". Dobro vemo, da so v Doliču bila neka pogajanja o predaji, pa so krvoločni in že vajeni klanja in množičnega ubijanja pohiteli s svojim dejanjem, da bi čim prej prišli do plena - ropanja beguncev. Ako "pade" v neki borbi na eni strani 8.000 ljudi (krvoločnih borcev ustašev), na drugi strani pri zmagovalcih pa kar 100 krat manj, je izraz "zmaga" potrebno zopet zamenjati z izrazom - roparski pohodi.

Ko so bile te "slavne" zmage pri Gornjem Doliču, so kot avtor zgornjih vrstic (VELIKI FINALE

NA KOROŠKEM) in še ostali rdeči zgodovinarji spustili zelo pomemben opis dogajanja po dnevu zmage, ki beleži znani datum "9.maj.1945.". Čas od 12.do 14.maja pa pomnijo mnogi po dolgih kolonah ("ki je bilo še oboroženo"), ki so bile tu blokirane.

Kolona v Velenju od Šaleka skozi Pako, Gornjega Doliča, Mislinje, Dovž in vse do Mislinjske Dobrave je dolžine samo 17km, od Srednjega Doliča, torej iz smeri Vitanja pa do Gornjega Doliča še 5km. Dolžina begunske kolone je bila 22km. Pobitih, tako govori podatek Državnega zbora je 8.000, ujetih pa 11.000 ljudi. Ocena bi bila, da je bilo vsaj 50.000 ljudi v teh krajih v času napada na kolono. Človeška trupla so s konji vlačili iz okolice, nalagali na "platonarje" in jih zbirali na kupe. Ko več ni bilo jam v vsej okolici, so trupla odvažali dalje - v predelavo - gozdne grape, zapuščene male rudnike ali pa so jih "kipnili" kar za cesto in jih nasipali z zemljo.

To je bil masaker: še en mesec po napadu so z letali posipavali razkužilo po teh dolinah. Okolici s področjem zgoraj omenjenimi kraji štejemo vsaj 30 masovnih grobišč.

Komu bo tod odmeval "enoumni zvon z enoumnim napisom"?