2002-02-19

POZOR: SCENIRAN TEKST !!!

DRŽAVNO TOŽILSTVO

REPUIBLIKE SLOVENIJE

Dunajska c. 22, 1511 Ljubljana

tel: 061/13 1-03-92, fax: 061/13 1-03-81

Opr. št. Tu 305/99-2

Dne: 13.9. 1999

 

CIVILNA DRUŽBA ZA DEMOKRACJJO IN PRAVNO DRŽAVO

DRUŠTVO ZA UREDITEV ZAMOLČANIH GROBOV

ZDRUŽENI OB LIPI SPRAVE “LIPA SPRAVE”

Spoštovanemu g. predsedniku

Stanislavu Klepu

ŽAGARJEVA 1

4000 KRANJ

 

Prejela sem poročilo s tiskovne konference zgoraj navedenih civilnih združenj in njihov poziv k aktivnosti pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj zoper č1ovečnost in mednarodno pravo s peticijo, ki državna tožilstva in mene osebno poziva k prevzemu kazenskega pregona zoper “znane in neznane storilce, odgovorne za množične poboje na vseh znanih množičnih grobiščih po Sloveniji”, zlasti glede grobišča na območju opuščenega Žiškega samostana pri Špitaliču. Nadalje me poziva na preklic umika zahteve za obnovo postopka zoper škofa Rožmana.

Naj začnem pri koncu in ponovno poudarim, da NISEM UMAKNILA ZAHTEVE ZA OBNOVO POSTOPKA GLEDE OBSODBE ŠKOFA GREGORIJA ROZMANA, TEMVEČ JE TA ZADEVA V POSTOPKU PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V LJUBLJANI V REŠEVANJU.

Umaknila sem le zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je moj predhodnik predlagal razveljavitev sodbe zoper vse obsojence v isti sodbi, ki so predstavljali vrhove slovenske kolaboracije, med drugim tudi nemškega komandanta Erwina Rösenerja. V zadevi škofa Rožmana je zbrano obširno dokazno gradivo, strokovna mnenja zgodovinarjev in je na sodišču, da ponovno presodi pravilnost sodne odločitve glede Škofa Rožmana.

Glede odkritih grobišč državna toži1stva na zadevah delajo. Imamo kazenske spise, ki pa se vsi nanašajo na neznane storilce in sicer tako glede množičnih grobišč, kakor tudi glede individualnih justifikacij, izvršenih po vojni

V teh zadevah državna toži1stva zahtevajo od notranjih organov, da zberejo posamezna obvestila, zavarujejo sledove ali opravijo dejanja, ki bi nas lahko privedla do odkritja storilcev.

Eden takšnih primerov, uspešno izveden pod mojim osebnim nadzorstvom, je bilo delo mariborskega tožilstva na trasi avtomobilske ceste, ki ga omenjate.

Tako nameravamo postopati tudi v drugih primerih. Okrožni državni tožilec v Celju je organom za notranje zadeve že naročil izprašanje oseb, naštetih v seznamu, ki ga je predložil Stanislav Novak. Predlagal je zavarovanje sledov na domnevnem grobišču, izveden pa je bil tudi pregled dela najdenih kosti, ki jih je izkopal Stanislav Novak sam, za katere pa se je ugotovilo, da vse ne pripadajo človeškim ostankom. Ta opravila so v teku glede domnevnega množičnega grobišča na območju opuščenega Žiškega samostana pri Špitaliču, ki ga v peticiji posebej omenjate. Zadevo obravnava vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Milan Birsa osebno in me o ugotovitvah sproti obvešča.

Izkušnje preteklega dela kažejo, da izprašane osebe ne ponudijo podatkov, na podlagi katerih bi lahko identificirali storilce kaznivih dejanj. Kot vam je morda znano, smo v treh primerih pri preiskovalnem sodniku na različnih območjih naleteli na odklonitev predloga za ekshumacijo, ker je preiskovalni sodnik ocenil, da izvedba tega opravila ni nujna, dokler se ne odkrije storilec oziroma bo še vedno možna, če do tega pride. Presoja se tudi smotrnost izkopa v celovitem obsegu grobišč s kazenskopravnega vidika. Ta vprašanja je treba reševati v skladu z zakonom individualno, pač glede na situacijo, kakršna v posameznem primeru.

Državni toži1ci lahko uvedemo kazenski postopek le zoper znano osebo, če je podan utemeljen sum - tedaj dokazi -  da je določeno kaznivo dejanje storila. V kolikor storilci ostanejo neznani, hranimo kazenske spise v arhivu, v primerih kaznivih dejanj iz 35. poglavja Kazenskega zakonika brez omejitve, ker gre za nezastarljiva kazniva dejanja.

Iniciativa za delo v teh zadevah prihaja tudi od Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic pri Vladi Republike Slovenije, ki je v zadnjem poročilu Okrožnemu državnemu toži1stvu v Slovenj Gradcu nakazala obstoj 21 različnih grobišč, lokaliziranih ob magistralni cesti, zadevo vodi vodja okrožnega tožilstva osebno in je že zahtevala dopolnitev poročila pri Upravi kriminalistične službe v Slovenj Gradcu.

V kolikor bo vaše civilno združenje lahko prispevalo konkretne podatke v konkretnih zadevah, bodo tako organi za notranje zadeve kakor tudi državni toži1ci postopali v skladu z dolžnostmi, ki jim jih nalaga zakon.

Spoštovani gospod predsednik, prosim, da to moje pojasnilo prenesete članom svojega združenja, na razpolago sem vam za dodatna pojasnila in vas pozdravljam.

                                                                                   s kolegionalnim spoštovanjem,

                                                                                   ZDENKA CERAR

                                                                                   GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA