Vir: DEMOKRACIJA, 4. decembra 1990

DOLENJSKA IN NOTRANJSKA
* Okoli 10 brezen v KOČEVSKEM ROGU. Zaenkrat so štiri lokacije povsem zanesljive: POD KRENOM (okoli 3800 domobrancev), tam so 4 brezna, MACESNOVA GORICA (Čez 10.000 Hrvatov in tudi nekaj domobrancev, brezno v RUGARSKIH KLANCIH in brezno pri CINKOVEM KRIŽU (Dvojno brezno). Govori se še o Ušivi jami, treh jamah pri Mozlju, o treh vodnjakih na Žagi Rog, o grobišču Italijanov med Miklarji in Bistrico, domnevno grobišče naj bi bilo tudi v neki dolinici med Željnami in grobiščem Pod Krenom.

Ivo Žajdela

Vir: DRUŠTVO ZA UREDITEV ZAMOLČANIH GROBOV, LJUBLJANA - GROSUPLJE, 2000
Knjiga: TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO

GROBIŠČA NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM

12. Rugarska gmajna na Bloški planoti. Žrtve pobite leta 1942. (stran 175)
Katastrska številka: Jama v Rugarskih klancih št. 6161 (stran 413)

BILO JE PREMALO ZEMLJE IN PREVEČ MRTVIH
O odkrivanju množičnih grobov Judita Podgornik, konzervatorka in zgodovinarka pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, meni, naj bi ljudje po teh jamah in grobiščih ne stikali že zaradi pietete do mrtvih. Najprej bi bilo potrebno dokazati, čigavi ostanki so tam, saj povsod le ne gre za domobrance, ustaše, četnike in druge, ki so v zadnji vojni sodelovali z okupatorjem. »Do sedaj ni nobena zakonodaja opredeljevala teh grobov, saj jih praktično ni bilo. Zakon o pokopališčih pa je doslej prepovedoval označevanje grobov domačih izdajalcev. Če kdor koli najde človeške kosti ali druge človeške ostanke, mora to prijaviti postaji milice. Naš zavod je predlagal, da se za kulturnozgodovinska spomenika začasno razglasita dve jami na območju krajevne skupnosti Dolenjske Toplice. Prva je dvojno brezno pri Cinkovem križu in druga jama v Rugarskih klancih. Menimo, da je obe potrebno raziskati in dokazati, da so ostanki v njih resnično iz časov streljanja domobrancev in drugih v Kočevskem Rogu. Podobno bi morali storiti tudi z drugimi grobišči, pred obiskovalci pa bi bilo potrebno te prostore primerno zaščititi in tako preprečiti brskanje po njih,« je povedala Judita Podgornik….
Slavko Sintič: »Hotel sem in se za to tudi trudil, da žrtve iz Krakovskega gozda ne bi bile pozabljene. Grobove smo našli, kako pa naprej?« (stran 666)

PIETETA:
Turizem se zelo uspešno uveljavlja na teh lokacijah z ogledom kraških lepot, le da tja CK ZKS in pravosodje ne zahaja, kajti, ob nedelavnikih se pač ne dela, nepopolnih izjav nezanesljivih prič pa ja ne bodo poslušali takih »čenč«. Oni, ZZB pa so itak že sklerozni, razen udeležbe na pogostitvah in postavljanje novih spomenikov po 60 letih svojim krvniškim podvigom, s prispevki (samoprispevkih) tudi od žrtev, jim drugo več ne gre od rok, kot uživanje nekdanjih sadov. Sicer pa, spomnimo se, ta »demokratična« Evropa je pobila toliko ljudi v prejšnjem stoletju, krivih in ne krivih, da se jim njihovi spomini skorajda gabijo. Zmagovalec piše zgodovino - ponosno s svojo krvavo roko na tujih truplih.