Nekateri pravijo, da državljanska vojna v Kočevskem Rogu še traja. To posebej velja zadnje dve leti, ko so eni gradili obeležje za nekaj deset tisočem zverinsko pomorjenim in z bombami razstreljeni v raznih breznih, drugi bi že rušili, češ da je Slovenska sramota. To drži! Saj je tod pomorjeno nekajkrat več drugih kod Slovencev, to pa demokratični evropski deželici ne more izboljšati čednost. Zato so nedolžni tudi poimenovali to obeležje torzo monstrum! Nekatera področja so tod še zaprta in za javnost nedostopna, to pa je pravi torzo monstrum...

Domačini iz Kočevske okolice so v preteklosti svoje redke goste posebej opozarjali na področja, do koder se smejo sprehajati, kajti, zaradi predolgega sprehoda bi se jim lahko pripetilo, da se več nikoli nebi vrnili. To pa več ni torzo monstrum, je pa čarovnija fate morgane!

Če je v taborišču (fašističnem) na Rabu zgubilo življenje med drugimi nad 600 Slovencev, jih je medtem doma osvobodilna fronta pobila kar dvakrat toliko. Po trditvah poznavalcev pa jih je v eni sami Jami pod Krenom 18.000 ustašev (to pa ja niso Hrvati!?) in še dosti drugih, potem lahko rečemo, da so slovenski gospodarstveniki naredili dobro kupčijo z 18.000 ustaši, 8.000 četniki in nenazadnje z domačimi 5.000 domobranci in še 3.000 domačimi civilisti. Takšnemu poslu ali opravilo se reče krvarina! (Krvarina je dobro plačilo za opravljeno krvavo delo!)
Dokaz, da so na Rabu vse fašistične žrtve dobile svojo grob v lepo urejeni vrsti, križ in številko, so tod dobile žrtve od osvoboditeljev bombe in kar iz več razlogov jim še minirali jamske odprtine. Prvi razlog je bil pobiti morebiti še žive, drugi razlog je bil prekriti krvave sledi in najbolj grozljivi zgodovinski pojem, izvajanje genocida nad svojim ljudstvom, da bi si prilastili z revolucijo pridobljene tuje svobodne dobrine. Še vedno pa se najde nekdo, da se reši in preživi, to pa zato, ker so delavci bili zelo zaposleni in že preutrujeni od dela!

Zločin je zločin ker je zločin!

Resnica in odvratnost osvobodilnega početja je prepoznavna skoraj vsako nedeljo ob postavljenem pomniku, kamor prihajajo svojci pobitih, da se v molitvah združijo s svojimi. In kako bo slovensko ljudstvo presenečeno ali pošteno povedano prestrašeno, ko bo v nekaj naslednjih letih postavljeno še okoli 200 novih obeležij (namesto tisoč), na tem malem delčku krvavo pridobljene svobode!?

 

Kot nekateri pravijo, da še vedno traja državljanska vojna, se nam lahko pripeti, glede na moč vladajočih, da bodo pomnike dobili tudi tisti, ki ga že imajo tudi tam, kjer so tekli čez cesto!

Priložen izsek karte je turistični smerokaz, da nebi morda še danes zašli s poti, da se nebi za vedno zgubili kot nekoč (da nebi za vedno obtičali na neki od rdečih oznak)!

Vsi so pametni, tožilstvo je pametno, politika pa je le išijasna podpora pameti..., počakajmo, da bo preteklo vsaj sto let po revoluciji, pa bomo že uživali demokracijo...

 

 

 

 

Vir: 1995 Spomenica 1945-1995, Izdavač: QUO VADIS, Zagreb

Izvješća Organa Hrvatskog Pokreta Otpora iz Trsta Odboru Hrvatskih ratnih ozlijedenika u Buenos Airesu o većim gubilištima na području Jugoslavije hrvatskih vojnika i civila nakon predaje kod Bleiburga u svibnju 1945. godine

 

"Organ Hrvatskog Pokreta Otpora u Trstu pri Zapovjedničtvu V. Zbora Hrvatskih Oružanih Snaga"

GUBILIŠTA:
1. Kočevje u Sloveniji

Od prilike na polovici puta cestom iz Kočevja preko Željne za Podstenice u gori Mečesnova,  desno od pomenute ceste, u šumi iza okuke ceste nešto prije k.699 nalazi se tzv. PREPADNA JAMA, koja je pod tim imenom poznata okolišnom stanovništvu. Otvor jame iznosi oko 5 kvadratnih metara, dubina se ne može odrediti bez pomoćnih sprava. Po pričanju seljaka, kada se u jamu baci kamen, čuje se nakon nekoliko minuta pad kamena u vodu. Odatle jami i ime.
Spomenuta jama je jedno od najvećih gubilišta Hrvatskih vojnika.
Likvidiranje Hrvatskih vojnika vršeno je od 15. svibnja 1945. pa unaprijed nešto dulje od jednog mjeseca. Žrtve su dovodena iz logora u Ljubljani "Št. Vid" iz Kranja, Novog Mesta, i iz drugih pravaca. Dopremani su prvo u pješačkim kolonama a zatim su dovoženi kamionima sa žicom vezanim rukama i nogama.

Likvidiranje je vršila jedna četa vojnika od oko 280 ljudi pod zapovjedničtvom komandira čete Miodraga Nikića, rodom iz nekog sela kod Valjeva u Srbiji. Likvidiranje je vršeno u tri smjene i na taj način da su žrtve žive bacane u jamu.
U jamu je bačeno od 60.000 do 73.000 ili 75.000 hrvatskih vojnika. U tom broju sadržan je i manji broj pripadnika njemačkih oružanih snaga. Podaci o broju žrtava potiču od izjava izbjeglica iz okolišnih mjesta i provjeravanja tamošnjih stanovnika kao i slučajno datih izjava od strane nekih lica koja su vršila ubijanje 1. Jama je sada zarušena.
(v knjigi na strani št.158)

PIETETA:
Zgornji tekst namerno ni preveden, kajti, do sedaj nismo našli odgovora na nekatere objavljene podatke o teh žrtvah in posebej ne omenjene lokacije »PREPADNA JAMA«. Poskus metanja kamna v jamo, ki bi naj udaril v vodo (»PO NEKAJ MINUTAH«) in da bi se nato slišalo na površini, je zmeda fizikalnih lastnosti. Katalog Slovenske jamarske zveze pa tudi nima takega »neslovenskega« imena kraške jame ali vrtače. Zasledovali bomo tej trditvi, je še veliko vprašanj.

Nekateri pravijo, da državljanska vojna še traja: na turističnih točkah borčevsko-planinska zveza prireja redna zborovanja ob glasbi in golažu, na moriščih in grobiščih pa drugi polagajo cvetje in prižigajo sveče, da pa pravosodje lahko v deželici mirno in strumno koraka v evropske pravne integracije. Da ne užalimo gobarje, ki redno obiskujejo te lokacije po vsej deželi.
Najprej smo poslušali očitke!za najlepšo podobo na tej lokaciji pod Krenom, za katero rešitev se je odločilo Društvo za ureditev zamolčanih grobišč, sčasoma pa se je pokazalo, da je takrat bila najdena za to lokacijo primerna rešitev.
Gospod Perme, predsedniku Društva za ureditev zamolčanih grobov, HVALA!!!

Z leti so se jim je na svoj način za postavitev dodatnih obeležij in celo kapelice pridružile nekatere zveze in celo vlada s postavitvijo svoje nove kapelice. Pozno, pa vendar je nekaj…